Pod Rebrijo sem se že parkrat podil, a še nikoli nisem zavil na vrh.
Zakaj ne? Kdo bi vedel?
Za pustno soboto pa se nismo imeli kam dat.
No, tole seveda ni čisto nić res, a prišlo je tako, da smo spet imeli (pre)malo časa, da je bilo treba združit sneg, nekaj hoje in krofe. Lepo bi se lahko delali, da iščemo izgubljene krofe!
In ven iz sita "kam neki naj gremo?" je padla Reber!
Kar se je izkazalo za več kot optimalno. Na Reber se gre namreč lahko čisto lepo s Trojan. Tam pa vemo, kaj je...
Le to smo se najprej zmenili, da gremo najprej v hrib, potem pa šele na krofe. Drugače ne prilezemo nikamor več!
Dan je bil prekrasen, ravno lepo je zasnežilo!
Mi pa počez čez ovinek (tukajle poteka Rokovnjaška pot), kdo pa bo hodil naokrog po cesti, direktno v hrib!
Potem se je pa počasi že začelo, snežne radosti so nas povsem prevzele... En drugemu smo za vrat stresali,
en drugega smo porivali... (no, po pravici povedano se nekaterih sploh ni bilo treba dotaknit, da so zleteli z nasmeškom na ustih v sneg!)
in tako je minilo kot bi mignil in smo že pred seboj zagledali stolp:
Najprej mi seveda ni bil prav nič všeč in niti najmanjšega namena nisem imel, da bi gledal na svet iz tele perspektive
a sta me na koncu le pregovorila in sem zlezel gor.
Oh, ne bi o tem...
Je bilo potem bolj luštno preko ozkega, ozkega grebena
do razgledne točke
kjer nam je uspelo celo ujet samo fotografinjo!
Čajček, rumček, malo se pogret, potem pa direktno dol!
Po sledeh sodeč so neki smučarji zavili direktno dol, nekdo je šel pa tukaj gor. No, mi smo jo udrli dol, pa je bilo presneto strmo! Tamauček je seveda vriskal od veselja, jaz sem tulil, naj bo previden, mami pa se je čudno zdelo, kam midva tako hitiva po taki strmini...
Ampak bilo je *resnično* lepo!
Svež sneg, neobdelan, neprehojen, še na drevesih, sonček... ja, taka zima pa bi mi bila lahko celo všeč!
Potem pa veselo na trojanske krofe. Pojedli smo jih tako hitro, da jih ni bilo časa slikat. Njam! je naredilo in jih ni bilo več!
Potem so pa kar še nekaj časa dišali po avtu. Ni kaj, trojanski so še vedno zakon, pa čeprav nisem prav velik ljubitelj samih krofov... Se pa kar nekajkrat tam ustavim.
Dobra je bila tale, res! Čeprav spet snežna. Spet.
Vpiši se