Pelješac

by piskec 19. julij 2013 12:47

Pojma nimam, kako nam je prišlo na misel, da bi šli na Pelješac. Najbrž se je tega spomnila Helena, glede na to, da so tam bili lani naši prijatelji.

Jaz pa sem vedno zadovoljen s kakim krajem, kjer še nisem bil. Pelješac? Ja, zakaj pa ne!

Sicer le za šest dni, upajmo, da bo dovolj za kolikor toliko dober dopust.

S seboj smo vzeli boga in pol, kot ta pravi hribolazci pa seveda nismo pozabili niti gojzarjev. O, ne!

In potem smo se enega poznega večera usedli v avto in se odpeljali novim dogodivščinam naproti.

Morje, prihajamo!

O, ja, dolga je tale, kar nekih 800km. Ampak ponoči kar dobro gre, nobene gneče, zelo malo prometa, lepo počasi, šparovno. Še posebej, če greš konec junija, če smo srečali pet tovornjakov je bilo kar veliko!

Do konca avtoceste tam nekje bogu za hrbtom, seveda. Potem se pa cjaziš vsaj tja do Ploč. Modra dol grede, rdeča nazaj grede. Zakaj tako? Pojma nimam, jaz sem samo znakom sledil...

A vožnja je hitro pozabljena, takoj, ko imaš vse postavljeno in se pred teboj kadi jutranja kavica. O, dopust!

Končali smo v malem kampu Divna, nekje proti koncu severnega dela Pelješca. Mali kamp, že konec junija kar dobro poln. A ne preveč.

Morje pa... jah, tako morjasto. Ravno takšno, kot smo si ga predstavljali. No, vsaj otroci.

Super plažica med hribčki, z ne preveč ljudmi, kaj bi še želeli?

Pa smo seveda želeli še več. Plaža je že super, a nihče ne zna obdržat svoje riti na enem mestu dlje kot petnajst minut.

Je treba raziskovat milijone ogromnih pajkov

se strašit z vsemi vrstami kobilic

in hodit, hodit, hodit. Tudi v sončni zahod.

Treba je priznati, nekaj vseeno je v odkrivanju malih vasic

pajdašenju o-leandrov

in drugih prekrasnih dreves in grmov! Barve, barve, neskončno barv!

V kamp sicer pride kombi s kruhom, a za kaj več je treba v Trpanj.

Tam se poigravaš z mislijo, da se ti ne da vozit in bi mogoče šel nazaj s trajektom? 

Še ogled bližnje cerkvice povsem na samem

potem nas pa že srbi zadnja plat.

Pa ja ne že spet? Oh!

Gremo torej malo še na drugo stran, čimdlje - Orebič in še naprej, Lovišta! 

Do tam sploh GPS ne seže... no, če ga ne prižgeš, pa res ne gre.

Kamp Đenka nam je bil takoj všeč. Sicer je imel pokvarjen router (aja? pokvarjen? japajade, smo že navajeni na te finte), ampak nam je bil všeč. So imel mačke.

Smo se počutili ko doma.

Pa trgovina je bila malo bližje. In prvi so bili bližje tudi ribe. Take, ta prave, ulovljene!

In potem so jih naši kar naprej jedli. Jaz pa sem gledal. In hujšal.

Ja, ja, hujšal, ja. Ob primorskem kruhu pa hujšal? Ha.

Plac je bil super, je pa bilo letos zanimivo hladno. V senci si si težko privoščil, da bi zaspal. Kmalu si bil precej premražen.

Zato smo kar naprej cirkulirali. S sonca v senco in nazaj. Po deset minut. Skratka, nobene hude vročine. Sploh ni bilo slabo!

Je pa treba priznat, da se je router potem res popravil. Ha, nato smo imeli pa še internet v tistem malem kampu, ki je stal približno 1/4 cene istrskih kampov! Juhuhu!

Mogoče bi res lahko šli malce čez ožino, do Korčule, ko je že bila tako blizu!

Pa je bilo premalo časa. Še tako smo kar naprej nekaj počeli, nekam hodili, nekam šli.

Če pa je toliko za raziskat, ne?

Pa še *hribe* imajo tam!

A o Sv. Iliji naslednjič več. Jasno, da smo šli gor. Kako bi pa zgledalo, da ne bi šli, a?

V ožini med Pelješcom in Korčulo še najbolj uživajo surferji,

mi na plaži pa smo bili kar malo zmrznjeni!

Še preden smo se dobro zavedeli, da smo na dopustu, se je že vse končalo! Prosim?!

Ah... šest dni res ni nič. Brez veze. Še usedeš se ne, pa si že nazaj. Še posebej, če na dopustu kar naprej nekaj počneš.

Še pospravimo in to je to!

Deset ur vožnje proti domu. Počasi, šparovno, bomo že. Promet po Hrvaškem je itak milina, nikjer nikogar. Le tista dobra ura vožnje po Slo je potem totalna groza. Tovornjaki in bedaki, eni 80km/h, drugi 180km/h. Nasilno, adrenalinsko, izsiljevalsko. Kako in zakaj to?

Nikoli ne vem, kaj je bolje. Je bolje it na dopust enkrat in takrat za dolgo časa? Ali je bolje iti večkrat po malem? Najbrž ne bom nikoli povsem natančno vedel, a hej, letos je pač tako. Večkrat po malem.

Drugo leto pa morda drugače. Ali pa tudi ne.

V vsakem primeru se bomo imeli super, to pa že vem!

Tags:

po svetu

Komentarji (2) -

Vreme
19. 07. 2013 17:01:50 #

Jaz sem za večkrat po malo. Tisto malo pomeni najmanj sedem dni...seveda če si lahko privoščiš!

piskec
20. 07. 2013 19:45:00 #

Večkrat po sedem dni? Huh, ta je pa težka.

Pri nas bo enkrat 6 potem pa parkrat po tri. Kaj več bo pa že težko...

Pingbacks and trackbacks (1)+

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS