Konec novembra 2017 še nič kaj dosti snega, le visoko v hribih. Tudi na Veliki planini ga je bilo bolj malo.
Priznam, da grem kar velikokrat gor. Najbližje je in ena od lepših tur, pa še super fino za kondicijo, če greš iz Stahovice.
S Planino ne moreš zgrešit, tudi če je vreme bolj tako, tako.
Razgled s Pasje peči je vsakič drugačen. Vsakič.
Pri Domžalcu je bilo že bolj zoprno, nekaj umazanega snega, večinoma pa megla.
A se je - preden sem spil pivo ali dva - več ali manj skadilo. Še lep dan se bo naredil?
Ja, res se je, nad Primožem sem že imel sončka. In vemo, kako je, če dobiš sonce konec novembra. Veselje!
Potem pa je v hribih zapadel sneg in s Tamaučkom sva morala it pogledat, kaj se dogaja. Še dobro, da sva šla, ker toliko snega pa še dolgo ne bo...
Šla sva kar od Kranjskega Raka, da ga ne mučim preveč, tam še ni bilo nič snega. Malce višje pa sva že natikala derezice, da sva lahko letela v hrib. Z mladci je hudir, hitri so!
Ampak že na Gojški planini sva bila vsa na oh in ah in sploh!
Celo gazit je bilo treba nekaj malega. Prekrasno!
Takole se pa je mladi fotograf trudil za lepe fotke, zelo požrtvovalno!
Je pa še meni kaka ratala, čeprav se nisem toliko trudil.
Se je pa nadvse potrudil tale turni smučar, da je vrezal take natančne linije, eno za gor, drugo za dol. Enkratno!
In ja, res je bilo prekrasno!
A pot dol naju je še čakala in ker je bil sneg... in ker je bilo veliko snega... sva kar tam pod Gojško planino zagazila direktno navzdol v globok sneg. O, kaka uživancija!
Par minut je trajalo, pa je že plaval! Tako navdušenje ti pa da samo dovolj velika količina snega!
Mislim, da ga od takrat še ni bilo toliko... Ajej.
Vpiši se