Kozjansko

Huh, tole pišem že za dovolj dolgo nazaj. Kaj čem, nikakor ne pridem do slik...

Zadnje čase kar veliko hodimo naokrog. Kar je seveda dobro, tale jesen je sem in tja prelepa. In če tudi ni še vedno zelo topla, zna biti tale sonček enkraten.

Ampak dva, tri tedne nazaj pa je bilo še toplo, posebej še, ko so se jutranje meglice izvile izmed kozjanskih hribčkov. Ki jih je toliko, da jih ne moreš preštet. Ampak čisto vse, vsak hribček, vsaka zaplata, vse... vse je poseljeno.

Cerkev, ki vidi mašo le dvakrat letno!

In naša familija, v kateri se vsak od nas vozi z MPVjem (multi pregnancy vehicle). Pa se mi zdi, da bo počasi tudi vse tole pretesno.

Lep dan je bil, popolnoma brezskrben in miren.