Avtorske pravice mi gredo vedno bolj na živce.
Vedno bolj je namreč vse zakomplicirano. Zdaj moraš že za vsako stvar pazit, da ne boš koga "oškodoval". Človek je spet vse to zavil v neštevno število zakonov, uredb in smernic, da se noben več ne znajde. Vsak si že kaj lasti, povsod moraš pisat in navajat kdo je kaj rekel, napisal, slikal, kaj jaz vem kaj še vse.
Prej ali slej bo tudi osnovna programska koda intelektualna lastnina in če boš napisal "If p=0 Then", hop, plačaj 5 centov. Če boš rekel "čurimuri", hop, 2 centa. Bog ne daj, da daš na svoj blog kakšno tujo sliko. Najprej je potrebno vprašat, navest vir, plačat itd.
Saj razumem zakaj vse to. Razumem tudi, da veliko ljudi od tega pač živi. Razumem tudi to, da so med nami taki, ki se s tem potem okoriščajo na račun drugih. Pravzaprav vse razumem, a mi gre tudi zelo na živce.
Skrbi me, ker je vse tako zapleteno, in skrbi me, da se bo zapletlo le še bolj. Ljudje nikoli nobene stvari ne poenostavimo, kvečjemu jo še bolj zakompliciramo. In kaj bomo potem?
Samo še kregamo se, kdo je komu kaj vzel, ukradel in čigavo je kaj in kdo bi moral zaslužit, pa ni. Itd. Itd. Itd.
Zato se z vsemi mojimi vsebinami na tem blogu lahko prosto razpolaga. Povedati s kje je vzeto, je lepo, ni pa nujno. Po želji torej in na svojo odgovornost.
Stojim na stališču, da nikakor ni moj problem, če mi kdo kaj "ukrade", temveč samo njegov.
Vpiši se