Botaniki

Zadnjič sva malo pohajkovala po dolini Soče, med drugim sva obiskala tudi Alpski botanični vrt.

Tam sva videla vsega boga in o tem bo še posebna zgodba, a tokrat hočem več pokazat o samih botanikih.

Po moje so genialci, vsaj, kar se tiče izmišljevanja imen!

Uhata škržolica? Prav sliši se besedni spev!

Lepničevolistni? Huauu!

Ali pa: velecvetna črnoglavka!

Celo ptičje mleko dobiš tam pod skalco!

Muhe in jajca?

Kokoševčevolistni? Genialno, genialno!

Kamnokreč mi je bil pa itak od nekdaj všeč!

Na koncu je bilo tako, da sem skakal gor in dol med rastlinami in poslikal skoraj vse tablice z imeni! Teta upravljalka so me čudno gledali, a najbrž je navajena še hujših ljubiteljev cvetja, ki glave tiščijo v vsako razpoko in se kar naprej plazijo po vseh štirih. No, jaz sem bil nekaj podobnega, le da sem se navduševal nad imeni.

Ta imena so me namreč popolnoma prevzela. Izvirnost in skladnja vseh mogočih in prvoslišanih kombinacij sta pokazali, da se vse to enostavno da.

Lahko bi dali botanikom preimenovat še vsa zemljepisna imena. Bi bilo v tej deželi vsaj malce inovativnosti, raznolikosti in veselja, ne pa da je vsak drug kraj Brezje, vsak tretji potoček pa ena od izpeljank o Bistrici.