Malce čuden smisel za humor, če mene kdo vpraša.
Pa me ni. Vprašal.
Takole je namreč šlo:
ko vidiš tiste dolge, prelepe, mivkaste plaže, te seveda prvo prime: pa ja ne bom v supergah tekel!
Ah, kakšna milina, prav presneto prijetno mi je bilo, moram priznat! Vsake toliko časa si počofotal po vodi, pa spet malo po suhem. Edini problem je nagnjenost obale, ko te hitro začne kakšna noga bolet, ker je preveč pod kotom. Moraš pač malo bolj vijugat, saj ni hudega. Drugi problem pa je, da moraš fino pod prste gledat. Ni, da bi na kaj ostrega stopil, anede!
Vsekakor je bilo luštno, pravzaprav enkratno! Užival sem, Helena malo manj - seveda zato, ker je tekla v supergah! - in sem kar poskakoval in tekal gor in dol. No, na koncu se je skupno nabrala kakšna urica teka. Sva bila na dopustu torej pridna.
Zadeva pa se je zapletla, ko prideva nazaj na izhodišče. Je takole zgledalo:
Nekaj manjka, kaj? JA! Nekaj - hudiča - manjka!!! Ena cela superga manjka... Grrrr.
Res je, da so bile že za stran in da bi šle na koncu v smeti, a dopusta ni še bilo konec! Kar pomeni šoping. Na morju! Ah, kako prijetno... Pa še bos sem moral nazaj do šotora.
Pa sva potem preiskala bližnjo in daljno okolico, pa... Eh.
Takega, s takim smislom za humor, bi pa z veseljem v rit brcnil!
Vpiši se