V soboto, nekje daleč nad Tuhinjsko dolino, zelo blizu Črnivca.
Tam, kjer je lani ujma uničevala gozd in tam blizu, kjer se še danes in se še bodo kresale iskre, ali je bil tornado, ali ne.
Tam nekje smo se zbrali, ker za Srečanje pozimi pa potrebujemo sneg, saj to je povsem jasno! In ni nas razočaral, bilo ga je kar nekaj!
Najprej smo malo pojedli in se okrepčali, naloge za vnaprej so bile videti hude, pa še jaz sem izkoristil priliko in na hitro nekaj povedal. Mater, sem zgovoren, če je treba... sem se moral na koncu kar malce krotiti, saj bi kar govoril in govoril...
Takole pa se Zevsovci nastavljajo kameram:
Potem pa ven! Na zrak in na sneg! Saj ne moremo kar počivat, treba je nekaj počet!
Takole smo jo zapodili po hribu navzdol...
pa se je raztreščila prav hitro...
Na koncu pa so le vsi zmagovalci. Še naš tamauček, ki je povsod vtikal svoj nos in prav vsakega okepal. In se prav nič bal. Dokler ga ni Rok zakopal do kolen v sneg in je kar malo pojokcal. Ampak mu ni čisto nič pomagalo... še vedno je bil precejšnja brihtica. No, taka luštkana...
Mislim, da smo kar vsi uživali!
Eni še najbolj v snegu,
drugi pa za mizo...
Še nekaj zanimivih in smeha polnih večernih iger, potem je pa že za nas bil čas, da poberemo šila in kopita. Jih je pa še nekaj ostalo gor in so še naprej žurali, kar je popolnoma prav!
Ves čas je snežilo, kakor je tudi prav, če imajo vremenarji Srečanje! Če je zimsko srečanje, mora pač biti sneg, še bolje pa je, če tudi sneži! In tokrat se res nismo imeli kaj pritoževati.
Samega ZEVSa pa smo naredili skoraj iz ledu in ga zbili skupaj, zato pričakujemo, da bo gor vsaj do maja! Naj naš duh ostane še dolgo v tistih prelepih krajih!
Vpiši se