Tokrat smo se lotili prestavljanja mej.
Ali lahko zdržimo pet, šest dni na istem mestu? Res lahko?
Ja, pravzaprav nam je uspelo. Čisto lepo uspelo, brez kakšnih velikih problemov. Malo smo pohajkovali, a nič večjega, večinoma smo ostajali kar na istem mestu, se kopali, sončili in delali vse tisto, kar ponavadi ljudje počnejo na morju.
Moram priznat, da nam ni bilo prav nič hudega. Mogoče nas je res začelo malce ščemet nekje tretji dan, a smo vse te občutke v kali zatrli. Ni šans, da bi se premaknili!
Zanimivo, pa sem mislil, da se nam kaj takega ne more zgodit... A se je in prav veseli smo lahko zato. Letos je res naporno leto in če že kar naprej skačemo naokrog, a moramo res to počet še na morju? Nismo že kar malo junkiji? Se ne znamo več usest, se umirit, brat, se kopat, potapljat in v totalni gneči pražit rit na soncu?
Ja, še gneča mi ni šla tako na živce, pa je bila kar huda! Težko je bilo najt prostor na plaži, ne da bi par sosedov v krogu pol metra, težko. Če ti niso ostali skakali čez noge, si imel že kar dober položaj!
Ampak vse to me letos ni nič kaj dosti motilo. Saj je bilo samo šest dni...
Šli smo proti Stari Baški, enkrat davno smo že bili tam, pa blizu je, pa... ma, ja, za en kamp se je treba odločit. Čeprav tale je bil šele druga odločitev, tisti prvi (kje že?) je bil polno zaseden! Letos ima Hrvaška spet popoln naskok. Po 10-20% več prometa, zasedenosti in to...
Prvi dan je bil šotor še precej stisnjen med ostale šotore, a je bilo potem malce lažje, ker je kamp kar precej prehoden.
Takle kamp je, kar luštkan.
V večernih urah pa še lepši!
Edino bife na plaži je bil precej zanimiv. Ker so kar naprej pekli odojke, jagenjčke, vsak dan kaj. Kdo je vse tisto pojedel, nam še danes ni jasno. Ker prodajali niso, je bilo kar tako... ne, pojma nimam. Je pa lepo dišalo in bilo zanemarjeno. Ali pa smrdelo, kakor že pogledaš na to stvar.
Ampak... kaj bi se vtikal v te človeške zadeve, narava s svojimi plažicami odtehta vse.
Moraš pa na take plaže it zvečer. Edino takrat imaš dovolj prostora! Če pa še malo dlje ostaneš, si pa edini na plaži! Redkost!
Sem pa tudi opazil, da se Hrvaška precej spreminja, podjetniških idej je polno in popolnoma v neskladju z našim prejšnjim mišljenjem o njih. Razvoj leti in že zdaj ni več ne duha ne sluha o tistih starih terasah in pregovornih natakarjih. Mislim, da nas bodo prav kmalu prehiteli po vsem možnih pasovih, če nas niso že. Mi na žalost živimo še v nekih drugih časih in ne moremo in ne moremo stopiti naprej, le obujamo še spomine na neke čase, ki jih že dolgo ni več. No, drugi kaj naredijo.
Kakorkoli že, letos se mi je Hrvaška prikazala v povsem drugi luči. Najbrž je že kar nekaj časa takšna, pa si nisem hotel priznat... In prav nič čudnega ni, da imajo več obiska. Prav nič čudnega.
Seveda smo se pojali naokrog. Malo v Krk.
kjer iščemo wifi. No, še tega ni več dobit na tisti, stari način, ko se podiš med ulicami in kradeš signal. Danes je že vse urejeno.
Slikali smo se kar veliko, res je.
Enkrat sem šel celo tečt. In to v hrib. Sem naredil prej celo disertacijo, na koncu pa je vse skupaj trajalo kako urico, na vrhu klanca sem bil pa en, dva, tri. Še dobro se nisem ogrel... Pa tako dolg klanec se je zdel, ah!
Ampak sem se pa malo razgledal in naslednje jutro smo najstnico pustili spat, trije pa smo se zapodili v hrib!
In potem še s hriba na hrib, le ovce so nam delale družbo, je bilo še precej zgodaj!
In ko je enkrat pokukal sonček izza morja...
bi pa res tisti svetlobi lahko rekel božanska! Enkratno, kar stali smo in gledali in gledali in gledali!
Še na kak sladoled smo skočili
pustili kak naš odtis
potem pa se je bilo treba poslovit.
Smo pa letos že drugič naredili isto napako! Drugič!!!! Ko je vse lepo že spakirano in smo vsi v avtu in se je treba samo še it odjavit, nekdo vpraša - kje pa je tablica?
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!
Tukajle je presneta tablica:
S prvega morja smo jo pošiljali po pošti, tokrat je bilo pa treba vse skupaj razpakirat. Super.
To je torej že uradno tretjič, dvakrat smo v šotor zapakirali tablico, enkrat ključe. Tega se ne rešiš kar tako, kajne?
Evo, super je bilo, kaj čem drugega reč. Meje smo prestavljali in jih tudi prestavili, zakoličili nekje drugje. Glavno, da so spremembe, ne?!
Vsa ta štorija bo še najbolj zanimiva drugo leto, ko se bomo odločali kam in kako. Potovati ali biti na enem mestu? Se seliti ali... čaki, čaki, čaki... madonca, saj mi smo že zmenjeni kam naslednje leto!
Oujea!
Vpiši se