Drugačnost

Vsak od nas najbrž nekje zadaj v sebi misli, da je čisto drugačen od drugih ljudi. Da je nekaj posebnega. Seveda pri tem tudi jaz nisem nobena izjema.

Z malce razlike: proti temu se vsakodnevno borim. Prav nič posebnega nisem. Sem čisto navaden človek, z nič kaj posebnimi razmišljanji, z nič kaj posebnimi zmožnostmi. Sem le eden izmed mnogih. To si vtepam v glavo sproti.

Drugačno razmišljanje v človeku vzbudi napuh, postavi ga nad in pred druge, česar pa zase nočem. Tudi v drugo stran ne maram, v manjvrednostne komplekse, tudi ti niso nič kaj blagodejni za človekovo psiho. Kot tolikokrat, sem tudi tu izbral nekje vmes, povprečje, sivino, nezanimivost.

Skušam živeti življenje. Vsak dan sproti. Vsako uro. Ne potrebujem ekstremov, ne potrebujem dokazovanja, dokazujem se v tem, da zdržim sivino, dolgočasnost, povprečje. In če znam iz navadnega povprečja iztisniti zadovoljstvo, čemu potem ekstremi? Za še večje zadovoljstvo? Kaj pa jutri? Do kam pa gre to zadovoljstvo? Stare civilizacije so pokazale, da je finale pri malih dečkih. Ljudje smo že šli čez to, dekandenca nas požre, ugriznemo se v lastno r*t.

S porastjo blogov seveda narašča tudi množica osebnih, notranjih mnenj. Ogromno jih je že, čez vse se jasno ne da prebiti. Pa vendar opažam, da je čedalje več zapisov v stilu: "ne, ne, jaz sem drugačen! Tole bo čisto nekaj posebnega!". Ponavadi zdržijo od enega tedna do meseca potem različnosti in drugačnosti zmanjka.

Vsi s(m)o frajerji, (skoraj) nihče ne napiše v profilu, da je dober, pošten, iskren in še kaj takoimenovanih "dobrih" lastnosti. Vsi bi radi bili "lumpi", "hudički", "odrezavi", "napadalni", "zlobni", "je*ivetri", skratka frajerji, nekaj posebnega.

Je to samo najstniška fora? Tudi jaz sem v tistih časih na ves glas tulil: "Ne razumete me! Mama, jaz sem drugačen!" Ah, japajade.

Zadovoljen sem z malimi koraki, z malimi rečmi, stvarmi, dejanji. V njih je čar in čeprav na ven zgledajo sivo in nezanimivo, jih jaz vidim v barvah in skozi njih spoznavam lepote ter strahote sveta.

Ali pa je to samo pomanjkanje osebnih ambicij na celotni črti?