Ko sem bil majhen, smo neko poletje odkrili podzemeljsko življenje.
Kar tako, naenkrat. Pa so bili kanali tam in prej in kasneje, a mi smo jih odkrivali le tisto poletje. Prej ni bilo zanimivo, kaj pa je bilo potem, pa niti ne vem. Po mojem smo zrasli in je bilo premikanje po njih že preveč težko.
Kolikor se spomnim, je bilo vse prepredeno, vsaj pri nas na Viču. In potem smo lahko šetkali od Gradaščice pa čisto do Tržaške. Po kanalizaciji!
Mater, je bilo zanimivo. Če je kaj smrdelo, pa nimam pojma. Vem samo, da smo bili oboroženi s svetilkami, kaj več pa nismo potrebovali. Rovi so bili kar veliki in prostorni, vse je pa teklo po nekakšnih "vodilih".
Se mi zdi, da je šlo za meteorno kanalizacijo, saj je ob deževju kanal ob Gradaščici bruhal ogromne količine vode!
Trideset let - ali še več - kasneje, se ukvarjam z drugačno kanalizacijo. Hvala bogu, da sem jo našel iz prve in da je še vedno tam, kjer sem tudi mislil, da je. Odkopat tegale pač ni bilo težko.
Ampak tokrat pa smrdi. In vse se sliši iz nje. Vse sosede, kako točijo vodo, kdaj potegnejo stranišče, kako perejo posodo... Zanimivo (če te kaj takega zanima, seveda).
Ah, kaj. Tele slike sem našel in jih moram pač deliti. Da ne bo kdo mislil, da so v življenju le rožice in ne-smrdeče stvari. Japajade.
Pa še blog pride prav, da bom naslednjič, ko se vse skupaj zamaši, točno vedel kje kopati. Toliko pa le potrpite, saj vas ne bo konec, spletnih strani, ki bi oddajale vonj pa tudi še niso izumili.
Vpiši se