Ne, konec junija še kar nismo mogli na morje.
Najprej nas je zafrknila šola s taborom prav do 24.6., potem pa sva jasno obljubila, da 27.6. pomagava še prijateljem iz PD Glas Istre, ko pripeljejo avtobus pohodnikov na Veliko planino.
Vse to je seveda sovpadalo z Zlatorogovo transverzalo ponosa na Veliki planini, v našem, PD Domžale, Domu na Mali planini.
Seveda sva morala pomagat. Rade volje.
Tokrat niso pripeljali polne žurerske ekipe, kot lani, za dva dni, a vseeno so mimogrede nabrali cel avtobus pohodnikov. Manj izkušenih, a vseeno željnih novih izkušenj.
Zato jih nismo preveč matrali, so parkirali v kamnolomu in smo šli po svinjski gor in mimo Marjaninih njiv dol.
Dopoldan je bilo vreme še kar ok, vse lepo zeleno.
Malo smo jo mahnili po cesti, ravno za ogrevanje, a škoda bi bilo iti gor in dol po isti poti.
Ena skupinska na Gojški:
Seveda sva jih peljala skozi vrata, da se nama ne bodo kregali gor na Planini!
potem smo pa že padli v naročje harmonike in žura!
Še midva sva se slikala s Petrom, ki nama je nekoč davno naredil tako dobre trniče!
Sprehodili smo se še naokrog, muzej, Vetrnice
Zeleni rob, Gradišče itd., ta dan si lahko srečal marsikaj
Na žalost pa se je potem vreme precej poslabšalo in je začelo kar dobro deževati zato je tudi kar naenkrat zmanjkalo slik.
Še kakšno pivo v Domžalcu, kjer so se tudi vsi razbežali in je bilo obiska že konec. Mimo Marjaninih njiv do avtobusa nas je potem še dodobra opralo, a vseeno so bili gostje po kasnejših pričevanjih zelo zadovoljni.
Kar nama je seveda v veselje! Morje bo že počakalo.
Tamauček je šel z nama, a se mu je uspelo dovolj dobro skrivat, da ni niti na eni fotki. Sem moral že dobro razmislit ali je sploh bil ali ne... Lump.
Ingrid, naslednje leto pa en avtobus iz Stahovice, ok?