Nekatera mesta začnejo že daleč v novembru.
Nekatera pa so malce bolj pozna. Vsekakor pa so vsi okrašeni do Miklavža.
Tudi pri Krtinski šoli, kjer dobi kraj svoje prve lučke na dan, ko šola prireja Miklavžev sejem.
Zvezdice in repatice in podobne lučke, ki visijo na javni razsvetljavi pa smo dobili šele včeraj.
Kdaj so v našem velikem mestu vključili lučke se ne spomnim več, vem pa, da je bil "prižig" medijsko dokaj dobro podprt. Saj to me nič ne čudi, čudi me to, da sem jaz - veliki ljubitelj tega velikega bližnjega mesta - si šel te lučke že ogledat.
To je precej nenavadno, ker se ponavadi kar dolgo časa otepam, zdaj pa sem podlegel že tako zgodaj decembra. A kar je, je, nima se smisla pritoževat, saj mi je bilo konec koncev povsem prijetno.
Sem se lahko vsaj naslikal s telefonom.
pa sem potem poslikal vsako ulico in vsako drevo in vsako lučko.
Tako pač je, ko pridemo z dežele v mesto. Vsi navdušeni. Kot da bi bili s Krtine doma, pravim.
Smo pa zato doma ponavadi veliko bolj pozni in le na prigovarjanje otrok ponavadi krasimo vse šele kak dan, dva pred božičem. A tudi tukaj smo tokrat pohiteli.
Je letos nekaj drugače? Kaj le?
Sicer pa je čisto prav. Tile sivi, megleni in ušivi dnevi prav potrebujejo malo veselja, praznikov in lučk.
Da preženemo to mučno sivino. Ko niti mraz ni, madonca. Kaj šele kakšen sneg...
Lučke od lanskega leta celo še delujejo.
Tokrat je bila prva Pixna. Hiša bo sledila, ko bo kaj več časa. Drug teden?
Vpiši se