Vsako leto pride tale neprijetni - predvsem za denarnico - dogodek naokoli. Jaz vedno pozabim nanj (le zakaj?), naš zavarovalniški agent pa nikoli (le zakaj?).
Ker za našega Espacea letos ne potrebujemo tehničnega pregleda, sem se odločil, da bom izkoristil priložnost in malo preveril javno upravo. Sicer s cmokom v grlu, ker sem čisto na začetku elektronskih storitev že preizkusil pridobiti rojstni list in sem imel trikrat več dela kot če bi šel samo na Mačkovo... A sem si rekel, da je to že daleč in da so bili tisto šele začetki, zdaj bo gotovo bolje.
Na e-upravo sem že dalj časa prijavljen, tako, da mi vmesnik ne dela težav. Vse sem pravzaprav hitro opravil, plačal s kreditno kartico in vse skupaj zaključil prej kot v desetih minutah. Sem pa posebej plačal postavko: Plačilo preko Interneta. HA! Tega pa RES še nikoli nisem videl. Ponavadi dobim kak popust, če plačam prek ineta toda ne pri Javni upravi! Seveda sem si naročil prometno na dom in to striktno v soboto, ker ta možnost tudi obstaja. Kaj mi nuca, da hodim potem na pošto, isto je kot da bi šel na okence, vedno čakaš kot zadnji butelj... Ves zadovoljen z uspešnim postopkom sem bil ves navdušen. Še posebno, ker sem si lahko sprintal listek, ki bi ga lahko v primeru težav molil policaju pod nos.
Prometno je poštar prinesel v petek. Naša pošta ne dela v soboto.
Sreča, da je bila Helena na bolniški, torej doma in je pošiljko lahko sprejela. Če ne bi moral, hop, na pošto.
Ampak Helena ni vedela, da lahko poštarju da v kuverto staro Prometno. Sicer pa ga niti ni imela, ker sem imel jaz avto.
Zato je poštar odšel, meni pa je ostala kuverta, s pomočjo katere naj bi poslal staro Prometno nazaj. Vendar je pri teh rečeh pametno, da ti nekdo da potrdilo, da si ga res poslal, na kar seveda opozarjajo tudi na Portalu.
Torej sem *moral* odskakljati do Pošte.
Ampak ker je šla na pošto Helena in tam čakala pol ure, da je lahko staro prometno oddala, jaz te vrste pravzaprav nisem nič čutil. In zato se mi še vedno zdi fino poslovati prek e-uprave. Heleni pa malo manj...