Rdeč kot kri

Ma, ne! Nimamo kolin! Tudi nikogar nisem...

In čeprav se mi srce trga, ker ga gre toliko mimo, se drugače preprosto ne da prelivat iz teh plastičnih kant. So pa dobre za prenašat.

Teranček je pa šel lepo v mali kovinski sod, tako kot je treba. Nekje do marca bo zdržal. Ubogih deset litrov.

A smo pivci, kaj?

Da ne povem, koliko sem moral drgnit! Tole je namreč še stara litoželezna banja. Teran se nanjo prime, kot da je noče zapustit. Ampak v plastično pa tega ne grem delat. Kaj, če se *tam* prime???