Vsak začetek je težak. Prej ali slej pa do njega pride, še posebno, če je dovolj volje.
Dobrih osem dni zamude tudi ni toliko, anede?
Najprej priprave, teh je bilo kar nekaj. Če nisem šel vsaj triinštiridesetkrat v klet, nič ne rečem. Zato danes nisem šel tečt.
Preden vse orodje na kup zneseš... si že zmatran. Za žaganje so me seveda deložirali na balkon, čeprav sem imel idejo, da bi vse delal kar v spalnici. Pravzaprav ni slaba ideja. Balkon, namreč.
Žaganje mi gre. Tudi žaga z akcije je zdržala. Danes.
In tole je dosežek dneva. Prva zadeva že stoji.
In to ne niti tako slabo, tako, da je občutek za naprej kar dober.
Je pa vse vigl vagl, od samega lesa, stene, pa tja do kotnikov. Mene so učili, da se napake nalagajo ena na drugo, zaradi tega si težko predstavljam, kaj hudimana bo prišlo ven na koncu... Če upoštevam še svoje merske napake, pa to, da vedno - res vedno - preveč odžagam... Huh.
Vsekakor bo še zanimivo.
In ker je vse tako vigl vagl, sem na koncu z veseljem spil pivo. Se je vse skupaj malo poravnalo.
Sem vedel, da je stvar samo v perspektivi. Tako!
Vpiši se