Razvrat

Pa še res je bilo to, kar sem včeraj napovedal. Privoščili smo si pohanega purana in dve kili pomfrija. Dve kili! Iz ušes mi gleda, če mi bo kdo samo omenil pomfri v naslednjih parih tednih, ga pobruham...

Tadeja je morala na žalost jest mrzlega, ker je bila precej pozna, v mikrovalovni pa od krompirja nič ne ostane. En tak čigumi rata, bljak. Da bi ga pa spet grel na olju, po vsem dvokilskem pečenju in litru porabljenega olja, japajade.

Seveda sem se najedel ko zverina, na koncu me je pa še Leander dal spat ob pol desetih. Pa sem mu lepo rekel, da ne bo mogel danes vstat, in, glej ga zlomka, celo prav sem imel! No, pa tudi z mano ni bilo nič drugače, tudi po tolikšnem spanju sem čisto enako - težko - vstal. Mitju je pa itak ura piskala 38 minut, za kar sem mislil, da je rekord. Pa ni. Rekord ima uro in pol. Ojej... tista ura mrtvega zbudi, po celi hiši jo slišimo in se nerviramo, a Mitja ob njej sladko spi... A mislite, da je to kaj povezano z radostjo hoje v šolo???

Pa se res pozna, da Helene ni doma!