Blog z Dela bom prenesel sem. Zakaj točno ne vem, ampak veliko časa že o tem razmišljam. Najbrž bo tako prav. Delov blog je bil le izlet v druge vode. Kako bom vnaprej združeval, če sploh bom, bomo pa videli.
Tole je bil moj prvi prispevek. Ne se bat, ni jih bilo veliko. Pa mi je kar malce žal...
Mogoče bi bilo prav, da se najprej predstavim.
Zakaj sem piškec, čisto natančno ne vem. Najbrž pa ima precej opraviti z majhnostjo dotične živalce, njeno krhkostjo, njeno nedolžnostjo, njeno odvisnostjo. Predvsem sebi v ravnanje in v opozorilo.
Zakaj in čemu tale blog? Tudi to ne vem čisto natančno, obstaja pa velika notranja želja po pisanju. A ker odgovor ni en sam, bom moral odgovore na to vprašanje še dolgo zbirati.
Fizično pri štiridesetih. Psihično še ne prilezel do tja. Bolj ko se bliža okrogla obletnica, bolj se upiram. Pa sem vedno mislil, da me to ne bo ganilo. Ha! V kar nekaj stvareh sem podoben našemu trinajstletniku. Dobra stran pa je, da se tega zavedam.
Kava, cigareti, alkohol, tudi tiste stvari počnem. Prehranjujem se ne prav zdravo, čeprav tudi ne prehudo ne-zdravo. S športom in rekreacijo se ukvarjam čisto majčkeno. 187 cm, številka noge 42, v skladu z zlatimi šestdesetimi - še malo pa bom čevlje kupoval na otroškem oddelku. Puberteto doživel in preživel s Punkom. Veliko takratnega razmišljanja se je obdržalo do danes. Sem računalničar in večino dela opravijo ročice in oči. Pa včasih malo glava. Delam v eni od slovenskih bank. Imam previsok pritisk in zato jemljem tablete. Ogrožena vrsta. Občasno me trga v rami, če nisem ponoči oblečen. Pet (samo!) kil preveč, obilico las, vendar že kar fino sivih. Drugič poročen. Otroci, 15,13,8,3. En moj, en skupen, dva priženjena. Svojo ženo ljubim. Tudi zato, ker mi dovoli, da z njo rastem. Le upam lahko, da tudi ona z mano.
Radi bi pisal "odpuljene" stvari, rad bi pisal "pametne" stvari, rad bi pisal "klasične" stvari, rad bi pisal nenavadno, nekaj posebnega. Pa najbrž ne bom. Najbrž bom pisal o čisto navadnih stvareh na čisto navaden način. Enim presneto dolgočasen, drugim morda zanimiv. Trudil pa se bom biti iskren in - predvsem - osebno izpoveden. V tem namreč vidim največjo prednost in vrednost samega bloga.
Vsega, česar bo več, bom vesel.
Metallica pravi v Enter Sandman takole:
Hush little baby, don't say a word, never mind a noise you've heard.
It's just a beast under your bed in your closet in your head!
Najbolj me mori tista zadnja beseda. In vse, kar se tam notri (lahko) nahaja.
--------
Vpiši se