Biti doma

Še vedno doma s tamaučkom. Zgleda ne bo nič bolje tja do 2007. Se menjavava s Heleno predvsem zaradi službenih zadev. Evro pa to...

Po eni strani prav luštno, po drugi moreče. Vedno padem v neko vrsto depresije, ker si ne znam narediti načrta, ne znam najti smisla. Vsaj v tej razdrobljenih dnevih ne. Mogoče v daljšem času to ne bi bil problem, v takih kratkih intervalih pa je. Kar naprej mislim, da sploh ni možno karkoli narediti in zato tudi nič ne naredim. In se vlečem in se igram s tamaučkom. Vsaj on je zadovoljen, si mislim.

Službene zadeve so razdrobljene in ne vem, kje se me glava drži, ZEVS je še bolj razdrobljen, pojma nimam, kaj se dogaja, domače strani in delo so postavljene čisto ob stran. Pravzaprav narobe svet. Interesi so se čudno zamenjali.

Tile dnevi niso nič kaj veseli pa čeprav je vse skupaj praznično. Zapiram se in upam, da jih ne bo več veliko. Da bo z novim letom tega konec, čeprav se mi zdi, da je to le utvara in da bomo potem spet juhej, naprej. Z enakim tempom in enako strastjo...

Eh.