Gimnazija Poljane

Dolga leta nazaj sem se smukal tam okrog Poljan, takrat je bila še Srednja šole Poljane. Enkrat smo imeli tam na dvorišču skoraj koncert pa nam je Habič vse skvaril, a se nismo sekirali. Vem le, da nismo bili ravno najbolj pridni... Kar naprej so našo šolo, polno fantov, tlačili s Poljanami, polno šolo punc. Še zaključni ples smo imeli skupaj, prej in kasneje pa seveda ogromno prežurali.

In danes, več kot dvajset let kasneje, ko sem šel na roditeljskega, sem s strahom opazoval, od kje neki bo skočil ravnatelj... Oh, čeprav sem že siv in za mlade že starejši gospod, sem v sebi še vedno paglavec, ravno tak kot takrat. Me je prav imelo, da bi kakšen gasilni aparat sprožil, zavoljo starih časov.

A sem se raje premislil, na roditeljskem sedel čisto v zadnjo klop, lepo poslušal, vse napisal in se nato tiho pobral. Tadeji pa že ne bom delal blamaže.

Ja, šole mi res ne gredo najbolje. Še vedno ne. Ampak fotko sem pa le stisnil. Poljane, z gasilnim aparatom vred.