SiOL TV Plus

Tole je ena magija.

Včasih dela, včasih pa ne. Še dobro, da imamo uvajalno obdobje. V katerem se lahko navadimo na muhe, jih spoznamo in jih tudi obvladamo.

Včeraj sem probal našim naštimat obilno grško poroko. Sem ponucal dva virtualna evra. Vse lepo in prav, kakšno urico.

Potem sem pa porabil jaz kakšno urico, da smo lahko pogledal še ostanek filma. Med MS sporočili na ekranu, samo zvokom brez slike, med kockicami in vsem, kar paše zraven pri IP TV, je še zelo čudno, da sem uspel Heleno obdržat na kavču vsaj toliko časa, da je videla cel film.

In kdo si je zmislil to, da moraš film pogledat v 24-ih urah? Pri vseh otrocih, špancu, sestankih društva in vsem, kar še paše zraven? Najmanj 72 bi jih potreboval. Samo za uvodno špico...

Dokler je tole še zastonj, bo še šlo. Kaj bo pa potem, bomo pa še videli. Resetiranja škatle so namreč zadnje čase kar pogosta. Kar mi ni prav nič všeč.

Ampak drugače je pa kul. Ne vem sicer zakaj, morda sem pa iz mojega sveta preprosto navajen, da stvari ne smejo kar tako delat, iz prve. Z vsako se moraš malo matrat, da jo obudiš k življenju. In če ne drugega, imaš z njo tako vsaj dovolj zabave.