Zgleda, da bo nočni tek postal kar stalnica. Preprosto ni časa. Pa kolikor govorim, da grem od sedmih do osmih teč, se vedno najde kaj bolj nujnega.
In tako tekam ponoči. S čimer sicer ni nič narobe, je pa malo težje, saj z lučko ne vidim vseh lukenj in potem sem in tja nerodno stopim. Kar bi pa znalo biti nerodno.
Včeraj me je bilo še strah - bogve zakaj - medveda. Kar naprej sem pogledaval levo, desno, nazaj in samo čakal, da bo kakšen medved ali pa podivjan pes skočil izza grmovja. Pojma nimam, kaj me je pičilo. Pa ravno medveda, kje sem ga našel??? V Krtini??? Še na Kureščku se ga nisem nikoli bal, a tam so res bili kar naprej. Zgleda, da me je tisti avto zadnjič prestrašil...
Je pa zato tek hitreje minil, ker se nisem ukvarjal z njim. E, ja, vsaka stvar ima svoje dobre in slabe plati. Samo izkoristit moraš ta dobre, pa je.
Pet ponovitev po pet minut. Vmes sem pa hodil, najprej minuto potem dve, dve in pet. Po tretji ponovitvi so me začeli prijemati mravljinci v desnem stopalu. Sem se že prej pozanimal, kako kaj s tem, a nihče ne ve kaj veliko. Večinoma gre za problem superg. Si bom drugače zavezoval, morda najdem pravilno postavitev. So pa ti mravljinci zoprni in se jih ne moreš znebiti. Pa med tekom počneš vsega boga, na koncu sem tako nabijal v tla, da me je celega treslo ko šibo na vodi. Ampak je pomagalo. A sem se vseeno moral pred zadnjo ponovitvijo sezuti in nogo fino razmigati, da so prenehali. Zato pet minut počitka pred ta zadnjo.
Tempo počasen, je bilo pa luštno, priznam. Končno sem se malo preznojil. Zjutraj bi mi bilo še najlepše teč, a se nikakor ne morem k temu spravit...
Mura Challenge - še 45 dni, 1071 ur, 64225 minut, 3853466 sekund. Ravno za dva teka!
Vpiši se