by piskec
13. april 2007 09:11
Začetkov smo vsi veseli, koncev pa nikakor. A na žalost spadajo zraven, so del življenja in jih je potrebno sprejeti. Včasih si je sicer bolje zatisnit oči in ne videt, a dogaja se vseeno.
Tega pa se dobro zavemo le, ko tak konec pride zelo blizu nas.
Brez znakov poškodb, kot, da bi (za)spala.
Pa tako veselje nam delajo, prepirajo se in se kopajo v naši mlakuži. Tadejo celo zbujajo, tak kažin delajo zjutraj. Včasih moraš kar paziti, ker se lahko zaletijo vate, ko se pretepajo. Pozabijo na ves svet okrog sebe.
Siničke so bolj umirjene, vrabčki pa delajo čisti kaos. Pa še tako radi se zbirajo v velikih skupinah. Da se potem lahko kregajo med seboj.
Smo pa, za nasprotje te slike, zadnjič opazili mlade siničke, ki jih je mama pazila in so se že (na)učili letat. In življenje gre naprej.
aafc8606-b561-4135-a79f-15b207b15915|0|.0
Tags: