Danes sem bil prepričan, da bom šel spet ponoči teč. Pa še dež sem pričakoval.
Potem je pa Tadeja prišla bolj zgodaj domov in sem takoj ven letel. Kar pa ni bilo dobro, psihološke priprave so pomembne.
Zato mi ni šlo preveč dobro. Kar naprej me je bolelo to in ono, zadihan sem bil, z uro sem se ukvarjal, skratka milijon stvari, ki so me motile.
Čeprav na koncu pa rezultat ni bil slab. Prvič sem tekel dvajset minut skupaj! 20 minut! 3.278m, kar znese 6,1min / km. To je kar dober tempo, ni čudno, da sem bil zadihan. Obremenitev 97%, pulz (najbrž povprečje) na 175. Dihanje je problem, dihanje.
Še tako vedno preden grem tečt, enega fino poduham... Enkratno!
Ta druga ponovitev me je pa bolj matrala, na koncu so me spet prijeli mravljinci. In to toliko, da sem se moral zaustaviti. Pri mravljincih nikoli ne veš, koliko časa te bo noga še držala, kar naenkrat ni več nosilna, tega pa si ne bi rad privoščil. Tako sem tekel 7:34 za 1177m, kar znese bolj počasen tempo cca 6:28/km. Pulz 169/92%. Ja, bolj počasi, sem se kar matral s presnetimi mravljinci.
Se mi pa zdi, da sem odkril krivca, podloga v supergah je namreč zgužvana! Je letela ven ko strela! Upam le, da je to to, ampak to bomo videli naslednjič!
Torej konec koncev kar v redu, skupno 27:34 ter 4.455m. Ko bom tole zmogel dvakrat v enem dnevu v enem kosu, so GAJBE moje!!!!