Zadnje dni sem spet malo zmeden. Opažam, da to pride vedno, ko se kak posel konča in preden se česa novega lotim, sem v stanju totalne zmedenosti.
Ideje se kar vrstijo, vse bi rad naredil naenkrat, a se vse skupaj sprime v veliko črno kepo in ne naredim nič. Časa nikoli nimam toliko, da bi v miru razmislil, če pa si čas že vzamem pa vedno prej zaspim, preden sploh kaj razmislim. No, saj vemo, kako moški razmišljamo, a ne? Samo naspat se moramo. To pa je malo težje.
In potem se ta velika črna kepa motovili po moji glavi in se vrti gor in dol, ravno toliko, da je ne morem zgrabit. In potem par dni ni nič od mene. Vlačim se naokoli kot kak zombie in nisem od nobene koristi.
Čudno je vse skupaj. Vendar se ponavadi vse dobro izteče. Ideje se skristalizirajo, slabe odpadejo, neuresničljive gredo spat, uresničljivih in hkrati dobrih pa se hitro lotim. Veliko lepše bi bilo, če bi vse to lahko počel pri polni zavesti, ne da moram čakat, dokler se stvari same ne pošlihtajo. Grrr.
Sicer pa me te dni pestijo zanimive stvari. ZEVS forum je v polnem pogonu, a je ostalo še na tone dela. Helium čaka na boljše čase, je že navajen. Prijavil sem se na Blogres pa pojma nimam zakaj in kaj naj bi tam sploh počel. Isti dan imam še IV. Srečanje ZEVSa. Včeraj nisem šel tečt, ker so švigale strele ko nore, a imam vseeno slabo vest. Priprave na Golico vzamejo tudi nekaj časa. Na tablo nisem še nič narisal. Kaj naj s krtina.com? Notri je vse od vsega, niti najmanjšega pojma nimam, kako bi jo uredil, da bi se kaj našlo. Služba? Ah, pustimo to. Vsaj blog pišem. Pa še Hano sem končno uspel napalit. Ha.
Saj niti ni tako hudo, anede? Saj je petek vendar, človek!
Vpiši se