Šotor

Ja, včasih si pa res privoščimo, pravi zapravljivci smo!

Naš ljubi šotorček je po petih sezonah in po vedno večjih otrocih, postal premajhen. Pa že kupila sva ga rabljenega prek bolhe, nekje v idiličnih vasicah gorenjske.

Lepo in vdano nam je služil, vendar pa je njegova doba na žalost potekla. Ima tri spalnice za dva, a se komaj en stlači notri. Za Flori še gre, Mitja in Tadeja pa se ne moreta niti obračati več znotraj njih. Ostali trije pa itak spimo v predprostoru, da lahko jaz noge ven molim. Vrat se ne da več zapirat, fršlus in otroci pač ne gre najbolje skupaj, koliko pa drži vode, si pa ne upamo niti poskusit. Na srečo do zdaj nismo z njim doživeli niti enega deževnega dneva. Še.

Kar malo sem žalosten in ga bom pogrešal, priznam. Veliko lepega smo preživeli z njim, veliko pravljic povedali v poletnih nočeh. Razstavit in sestavit ga znam sredi noči, z zavezanimi rokami in očmi. Nomadi, kakršni smo, nikoli ne zdržimo več kot dve noči na enem mestu. In potem se ubogi šotorček kar naprej sestavlja in razstavlja. Ni čudno, da ga že dajejo leta.

In tako sva se odločila, da kupiva novega. Od odločitve do samega iskanja sva sicer potrebovala kaka dva meseca, a nič ne de. Ker pa se počasi že mudi, sva se zadnjič kar morala usest pred računalnik in malo pobrskat.

Ah, na sun-fun so zelo prijazni, izbira je široka in vsaj eni, ki imajo vse podatke o šotoru. Tako ti res ni treba po trgovinah, da bi si lahko predstavljal, kaj sploh kupuješ. In tako sva izbrala največjega (za 8 seveda!), po merah je tako velik, kot naša dnevna soba! Uuu, madona, kje bomo tak plac sploh našli, da ga bomo lahko postavili? Bomo že nekako, kajne? No, izpolnila sva naročilnico in se spraševala, kako neki bodo tole dostavili.

Čez eno uro kliče gospod s podjetja. Da je doma v Komendi, kar je blizu, in da ga bo kar on dostavil, če smo čez pol ure doma?

Opa! Take hitrosti pa res nisva pričakovala. Pa sva ga raje premaknila na četrtek, saj ni treba vse tako na hitro... Pa še čas imamo za izmenjavo položnic, plačilo in podobne stvari. Pa še doma naju ni bilo.

In zdajle si že manem roke in ga nestrpno čakam. Dvajset kilsko mrcino veliko kot dnevna soba.