Ižanka

Po dolgem času sem šel zadnjič spet po Ižanki. Joj, veselja!

Kar malo sem se odvadil, zato sem kar naprej mislil, da bom zdaj zdaj zgrmel v graben. Ker to ruka, avto gre gor in dol, volan moraš držat kot nor.

Včasih ni bil tak problem, saj sem se vozil gor in dol vsak dan. Zgleda se človek res vsega hudega navadi, kajne? Pa potem še hitreje tudi odvadi.

Ampak... Luknje se počasi poslavljajo, ravno tisti dan, ko se jaz spravim na Golo, so cesto na novo asfaltirali, od konca Lj pa tja do Iga. Zato sem moral čez Mateno in sem tja, kamor sem bil namenjen, tudi zamudil.

Zato mi je šinilo v glavo, da bo z novim asfaltom tale naša folklora kar naenkrat odšla. Odkar pomnim, je bila taka, luknjasta, vedno si moral paziti, da ne zgrmiš levo, desno, v graben. Mladi fantje so prehitevali, noreli in se včasih tudi - na žalost - zaleteli, megla ni bila nikoli prizanesljiva, včasih nisi videl dva metra pred seboj. In tiste luknje, nagnjeno cestišče... Ojej, pravzaprav jo bom pogrešal.

Kolikor so meni starejši povedali, je cesta skoraj ista še od časov Tita, tam nekje v 50-ih, ko se je enkrat oglasil na Igu. Takrat so prvič naredili "cesto". In to vse plavajoče, naloženo s smrekovimi (borovimi?) vejami, na barju je pač težko graditi. Enkrat potem so jo še razširili, na vsaki strani po meter, a seveda se ni nihče več ukvarjal z vejami in plavajočim načinom. Zato je osnova ceste še vedno čisto ok, le ob strani, tisto, kar je bilo razširjeno, se kar naprej poveša. In potem to krpajo ko nori, vsako leto znova. Namesto, da bi kdo naredil tako, kot je bilo že v začetku... Veje, veje!

In zdaj bo cesta čisto nova. Koliko časa neki?

In ker se mora take, malo tudi sentimentalne (trideset let bo tega, kar sem prvič šibal po Ižanki s kolesom v Iški Vintgar) stvari nekako arhivirati, sem posnel en video, da se bom še kdaj spominjal in otrokom razlagal, kako fino te je znala Ižanka pretresti.

Seveda sem to naredil šele, ko sem šel nazaj, in to šele na koncu, v Ljubljani. Tista cela Ižanka, od Lj do Iga je za vedno izgubljena. Če pa kdo hoče še občutiti veselje ob nagibanju, naj gre raje v drugo smer kot kaže video, od Črne vasi do konca Lj je občutek bolj pristen!