Borških 10.000 je bilo pravzaprav Borških 10.450.
In res, šli smo prvi domov, da lahko tole prvi objavimo!
In JA, USPELO NAM JE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Ah, takega teka pa že dolgo ne! Kolikor me je dajala trema in kakor sem bil prestrašen, pa se je izkazalo, da je s prijatelji teči užitek. Čeprav sem bil počasen in sem v hude klance, ko so bili obrati previsoki, tudi hodil, sta se me držala.
Tako smo lahko spet v največji vročini pretekli naš izziv. 10.450m!
Mater, je pa res kar nekaj klancev. In to hudih! No, vsaj zame!
Skozi cilj smo prišli vsi, v času zmagovalca!
Vse zahvale organizatorjem, sotekačem, spremljevalnim ekipam, ki so skrbele da nas ni pobralo, in sploh vsem!
Težko izrazim vso zahvalo, lahko samo rečem, da smo se imeli fino in fajn in da se bomo trudili, da se še dobimo!
Rajko in Rado, brez vaju ne bi tega nikoli pretekel, upam, da se tega zavedata! Ker jaz se!
Tole je preliminarno poročilo in dokaz, da nam je uspelo. Slike in tekopis pa še sledi...