Te dni bo skrajni čas, da se lotim naše nove garderobne omare.
Vse, kar je bilo potrebno prestaviti, smo prestavili. Flori in tamauček sta dobila svojo sobo, Mitja svojo, omare smo prenesli, celo najine omare sva že odnesla iz spalnice.
Helena je potem že vse prepleskala, skratka vse je že pripravljeno. Tudi načrt.
Danes sem še poračunal, kaj vse moram nabavit, potem pa v nabavo in hop, delat! Malo me je strah, jasno, kot vsakega, ki ima dve levi roki in kot vsakega, ki polomi vsako orodje, ki ga vidi le od daleč. Ampak to so manjše stvari in nad njimi ne bomo obupovali, anede?
Če bo vse uspelo, bova pridobila dva prostora, skupno 1.4m x 4.75, kar bo končno - upam vsaj - dovolj. Končno bova lahko skrila tudi sušilni stroj, da se ne valja več po spalnici in ropota ravno takrat, ko hočeš spat, pa čeprav mene ni nikoli motilo. Če grem spat, grem spat, ni načina, da bi mi to preprečili...
Čeprav razmišljam ali bi postopek izdelave sploh dokumentiral, ga najbrž bom, tako kot vse svoje blamaže.
Se pa bom tokrat potrudil, ni hudir, da mi ne bi uspelo!