Kakor je bil v soboto dan po meri, je bil tudi v nedeljo.
Kar nekam uživamo, kar je tudi prav, saj so počitnice, kajne?
Že dolgo nismo bili na gorenjskem, zato je bil že skrajni čas. Malo si ogledat dolino Vrat in Bistrico, ki je tako polne vode nisem videl že mnogo let.
Skale Stenarja, po katerih se mi toži, a kar nikakor ne prideva do njih.
In če se stiskamo pod balvani,
to pomeni dober razlog, saj direktno nad nami buči
slap Peričnik, ki dela tudi majhne mavrice,
mi pa se lahko skrivamo direktno za njim.
Čeprav se ne moreš ravno dobro skrit, voda je povsod in na koncu vseeno tuliš, da si moker kot miš!
Pa še Gogalova lipa, ena večjih in starejših. Kaj vse ne raste na njej, tudi par smrek si je našlo zatočišče!
Pa še tam, v hladu gorenjske, je bilo kar fino vroče, a vseeno manj, kot da bi se stiskali kje na vročem asfaltu.
Samo, ko ne bi bilo teh vikendov tako presneto kmalu konec! Cak naredi, pa si spet v službi.
Groza.