Digitalne skupnosti so presneto širok pojem, spletne so že malo ožji izbor, blogerska skupnost pa je le majhen delček vseh teh skupnosti. Vse te skupnosti obstajajo že kar nekaj časa, v svetu sploh, pa tudi pri nas. Okrog nekaterih naših forumov, ki so lep primer spletnih skupnosti, se je nabralo že kar zavidiljivo število ljudi.
Kljub temu pa forumskim spletnim skupnostim na slovenskem nekaj manjka. Kot, da ne (z)morejo prerasti svojih okvirov, kot, da ne morejo pobegniti iz lastnega objema. Čeprav so v nekaterih primerih zelo velike, so še vedno precej zaprte, odpiranje navzven pa jim povzroča nemalo težav.
Za to najbrž lahko krivimo kar nekaj dejavnikov, od anonimnosti, neorganiziranosti, prek vsiljenega moderiranja, samosvojega administriranja, pa tja do ukvarjanja s samim seboj. Čisto možno pa je le, da še nobena taka skupnost ni presegla kritične mase, ko bi prerasla samo sebe in napredovala v nekaj drugega.
Neke vrste nadgradnja ali pa le vzporedni tok takih skupnosti je blogerska skupnost. Podobno, a vseeno popolnoma različno. Sam namen in pogled na ustvarjanje je različen in pelje v drugo smer. Med forumsko in blogersko skupnostjo lahko potegnemo kar nekaj vzporednic, bližji pogled pa odkrije velike strukturalne razlike. Te se s časom celo večajo, skupnosti se druga drugi oddaljujeta.
Res je, pri nas blogerska skupnost šele zori. Sam zametek skupnosti obstaja že kar nekaj časa, a v precej majhnih okvirih in precej razpršeno. Zadnje čase pa se je s pritiskom, podporo, združevanjem in udejstvovanjem nekaterih podjetij in posameznikov, skupnost dodobra povečala. Pravzaprav je zametek prerasel svoje meje, nastopil je čas za korenite spremembe.
Vsekakor je zavedanje samega sebe kot Skupnosti, eden od ključnih dejavnikov. Bo pa to v svetu, kjer individualnost pomeni vse, tudi eden izmed najtežjih korakov. Strah pred izgubo individualnosti bo povzročal nemalo težav, saj se posamezniki nikakor ne bodo mogli identificirati s samo Skupnostjo.
Povsem jasno je, da imajo Skupnosti lastne potrebe, lastne zahteve in lastna pravila. Velikokrat mali, nemočni, padejo pod pritiski večine, pod pritiski močnejših, Skupnost jih izloči, ali pa se izločijo kar sami. S takim načinom delovanja lahko blogerska skupnost samo sebe povsem prepreči in onemogoči. Individualnost posameznika je tu ključnega pomena, v vsakem primeru bi morala biti spodbujana, če ne celo negovana.
Blogerska skupnost ne potrebuje elite. Ne potrebuje uredniškega odbora, ki bo razdeljeval pravice, kdo in o čem se sme pisati. Ne potrebuje Odbora za kvaliteto. Ne potrebuje Etičnega kodeksa. To vse je že videno in to že vse imamo. V obliki raznoraznih medijev. Blogerji sami so pravzaprav odgovor takšnemu načinu delovanja in filtriranja dogodkov. Vseh naštetih stvari Skupnost ne le, da ne potrebuje, so nezaželjene, nepotrebne in njej sami celo škodljive.
Blogerska skupnost potrebuje individualnost, potrebuje raznolikost, potrebuje enakopravnost v možnostih pisanja vseh svojih razpršenih členov, potrebuje sposobnost povezovanja in sodelovanja. Le tako lahko deluje v skladu s svojim namenom obstoja, edino tako lahko vsak njen člen prispeva delček k celotni zgodbi.
Eno od bojnih polj bo sigurno kvaliteta prispevkov, že zdaj je opaziti precej prerekanja na to temo. Ravno zato, ker je kvaliteta popolnoma subjektiven pojem in ga je zelo težko opredeliti, določiti, se bodo o njej še dolgo kresala mnenja. Označba za kvalitetno je vsiljena s strani večine, je konsenz in kompromis, ki pa se ga večina le bežno zaveda, tolmači pa v širokem polju posameznih toleranc. V imenu Kvalitete je možno zatirati šibkejše, jim omejevati slog, majhne je možno povprečiti, pri vsem tem pa izgubiti nadvse pomembno noto individualnosti.
Morda bi bilo mnogo bolje govoriti o priljubljenosti. Jasno je, da bodo nekateri blogerji mnogo bolj priljubljeni kot drugi. V tem seveda ni nič narobe, spodbuja konkurenco in veča ambicije. Kvaliteta je tu le posredno vezana s priljubljenostjo, o velikem vplivu je težko govoriti. S priljubljenostjo pa si vsak posameznik lahko izbere lastno usmeritev, ki mu odgovarja.
Spraševanja o moči blogerjev so na nek način nerodno postavljena vprašanja. Vsak posamezni bloger ima namreč na razpolago vso tisto moč, katero ima tudi v primeru, ko ne bi bil bloger. Osebno sem prepričan, da se da s posameznikovo močjo tudi gore premikati. Moč torej v nobenem primeru ne more biti precenjena. Takšna moč se sicer v Skupnosti ne sešteva, ima pa Skupnost druge vzvode, s katerimi lahko izkazuje svojo moč. Že samo usmerjen pristop, organiziranost in postavljanje prioritet naredijo veliko.
S profiliranjem blogerjev in njihovim valovanjem ob vznemirjajočih jih dogodkih, se mi zdi, da so pogoji za Skupnost zelo dobri. Skupno dihanje se vedno bolj opazi, seveda pa bo šele čas pokazal, kako se bo vse skupaj razpletlo.
Vedno seveda obstaja možnost, da se bo Skupnost razdelila na več podSkupnosti, ki bodo razdeljene ali tematsko ali politično ali na kakšen drug način, to pa bi – vsaj zame – pomenilo počasen zaton v neprepoznavnost, kar bi bilo presneto žalostno.
Pred DBBS, kot enim najbolj primernih povezovalcev blogerjev v Skupnost, je torej težka naloga, a nikakor ne nemogoča.
Vpiši se