Na teraso!

In zakaj nočeš????

Ker še ni pravi čas!

Verjetno bi padel marsikateri argument proti tej prepovedi, če bi že enkrat nehali govoriti o "svobodni volji" kadilcev. Morda moj citat iz enega drugega krega:

"....) Veliko je tukaj govora o svobodni izbiri kadilca da kadi, celo pravici ki naj bi jo imel ob svobodni izbiri. Razčistimo že enkrat od 155. komentarja dalje: kajenje NI svobodna izbira. Kajenje je zasvojenost pri kateri NIMAŠ izbire. Večina se jih je “svobodno” odločila za kajenje še mladoletnih pod vplivom agresivnih in prefinjeno prikritih novačenj tobačne industrije. Ja, novačenj, kot v vojsko: nedolgo nazaj se je četica prikupnih mladenk v mikicah neke cigaretne znamke prešerno prismejala v lokal in, prosim, tole govorim čisto resno, ponujala nagradno igrico za pokajen njihov cigaret skratka, ostal sem brez sape (v že tako zakajenem lokalu). In mladen’či so se postavljali pred mladenkami in prižigali, po nerodnosti sodeč tudi prvič, da bi priigrali ljubljeni darilo (ranku vžigalnik).
Torej - kajenje NI svobodna izbira, glede tega lahko neham,o.

2.) O lokalih: Pa spet nakladačina o 20/80 pa kako nekadilci rinejo v zakajen lokal, pa da je več kadilcev, ki imajo pravico itd.
Najprej nekaj: večina, ki jih v lokalu veselo puha jih sploh nebi smelo biti v lokalu z alkoholno pijačo pred sabo. Kdo jim je prodal pijačo in kdo cigarete menda vemo.
Odmislimo torej mladoletne srednješolce in se v resnici ozrimo po gostih: za mizo trije nekadilci in en kadilec. In dva - dva. Pa celo 3 - 1, nič ne rečem. Kar hočem reči je to, da omizju kjer je večina nekadilcev in samo en nekadilec še na misel ne pride, da bi se vsedla v nekadilski prostor ker “… aja, ti boš kadil, ane, gremo torej ke sedet” Še na misel seveda ne pride recimo kadilcema da bi rekla nekadilcema da gremo v nekadilski del saj to kajenje) jima “…pa itak pripada” (saj veste, fama o kavi in cigaretu: ej naj razkrijem skrivnost: še boljši okus ima brez!)
Tako cele ohceti in rojstni dnevi ostajajo v zakajenih sobah, da ne bi bilo slučajno tistih nekaj kadilcev užaljenih, pa če so tu z nami otroci ali ne!"...

"...Sedaj pa resneje: neprestano se pojavljajo argumenti kao - pa prepovejmo še mastno hrano, nezdrave pijače, ekstremne športe, češ saj vse to tudi škoduje. Pravi protiargument sploh ni ta, da z mastno hrano škoduješ samo sebi ne pa tudi drugim pač pa ta, da bi bilo čisto prav, ko bi počasi začeli zakonsko regulirati tudi te reči - in jih tudi že! Velik napredek je že ta, da je na etiketi prehrambenega izdelka obveznma specifikacija oz. sestavine. Pa da se subvencionirajo manj škodljive prehrambene izdelke, ne bom dalje razpredal, saj vam je jasno. Bolj je problem, da nekaterim noče biti jasno, saj imajo občutek, da jim jemljejonajljubšo igračko, pa recimo kar dudo! Ob cepetanju otroka, ki hoče dudo nazaj ne pomaga pametna beseda: izgovorov bo miljon. Pa klasično špecanje (a Mihec jo ma pa lahkoooo…) do obtoževanja (grda mami, ki mi jemlješ dudo) pa prilizovanje (če dobim dudo bom priden) in pogajanje (samo 5 minutk pred spanjem). Na opozorila, češ da bodo šli s pretirano uporabo dude v franže zobje se otrok ne zmeni - (saj so moji zobje, kaj te briga) in leta kasneje joka ko noče nositi aparata. Tu se dotikam drugega argumenta: saj gre za moje zdravje, kaj koga briga. Če pustimo ob strani dejstvo, da se v resnici škoduje tudi drugim, tudi ni res da drugih za tvoje zdravje ne sme brigati. Pa tudi, verjemi mi, ko pride neizogibno je vsakemu žal, ne pa da se tolaži (ah kurc, užival sem pa le s tem čikom v ustih). Postavi se enkrat pred ogledalo in se opazuj med kajenjem. Premišljuj o tem kar delaš. Opazuj se, kako neseš tleč zvitek rastlinja k ustom, potegneš vase dim in ga izpuhaš. Je to res dejanje nekega razumnega bitja? Obrambni mehanizem te pa žene da se izgovarjaš na vse ostalo (butastega Bručana, kar roko na srce res je ampak…, namišljeno nestrpnost drugih do tebe, ker se pač počutiš ogroženega in tako naprej).
Pa naj bo dovolj - prepričanih tako ne morem prepričati, vztrajali bodo naprej že iz principa…"

Na koncu sem vendarle popušil (več na: andrejkosak.blog.siol.net/.../#comments)

Wega, pravzaprav ti dam čisto prav. Jaz se čisto nič ne pritožujem, se bom že znašel. Čez deset let bomo čisto drugače gledali na to, zdaj reagiramo preveč čustveno. Problem je, ko človeku vzamejo navado/razvado in ga tako ali drugače omejijo. Jasno je, da to povzroči kar nekaj preglavic.

Predvsem pa je tema fina za prerekanje in dokazovanje svojega prav. Meni pa, po pravici povedano, dol visi.

Ampak v ogledalo se pa ne bom šel gledat. ;) Človek je v prvi vrsti (samo)uničevalno bitje in šele v drugi razumno. ;)

Prepričan sem že, a to čisto nič ne pomaga, ne tebi ne meni, da ne bi šel na teraso... )

Tista z ogledalom pa je dobra finta! Ampak ne samo pri cigaretnih, še večkrat bi se morali pogledati v ogledalo, tudi pri drugih stvareh!

Ja Piskec saj čas nikoli ni pravi. Ne danes ne jutri, nikoli. Nikoli ni pravi čas. Določit si ga enostavno moraš sam!!!! Sicer pa tako ali tako to že veš iz ene druge zgodbe ;) !!!

Ja, ja, Rajko, saj vse že vem... Ne me prepričevat, brez veze, sem že prepričan.

Sem le slaboten, mali človeček, ki podlega vsem sortam slabosti. Saj bo enkrat prišel čas.

Kdo pa te prepričuje??? Prepričuješ se ti sam !!!

Jo, spet ti... ;)

hahahah!! ;)

piskec, meni je zakon tudi všeč. Ampak jaz sem nekadilec.

Kaj sem že hotel reči - aja, po uveljavitvi prejšnjega zakona, ko se v službi več ni smelo kaditi, jih je veliko, zlasti mladih nehalo. Se jim ni dalo iti v kadilnico, in ko že osem ur niso prižgali, so potzem čisto odnehali.

Res, meni zakon čisto nič ne škodi. Za mlade pa je najbrž še čisto v redu. Čez deset let nihče ne bo kadil notri in tudi nihče ne bo več vedel, da se je kdaj notri sploh kadilo... ;)