Blizu katastrofe

Sem vedel, sem vedel, sem vedel!

Sem vedel, da ne bo šlo vse tako super! Sem vedel, da težave ne zginejo kar same in da se bo prej ali slej vse skupaj zakompliciralo.

V tisti lepi, novi omari, sem se lotil postavljanja polic. In... In, kaj? Pol stene je odpadlo dol, križana gora! Ja, hudirja, no...

In kaj naj zdaj? Polica je padla dol, pa še nič ni bilo na njej... Na, zdaj se bom moral it pa še zidarska dela. %&#%#=)")"#&#%.

In kako naj zdaj police gor spravim, če bodo vse takole zdržale???

Pa ravno včeraj, smrk, smrk... Kotliček sem popravil, police v pralnici so šle ko šus. Vsi so me imeli radi... Ponosen in z vzdignjeno glavo sem se lotil še tehle polic... potem pa tole... Direkt, pljosk na trdna tla! Kaj se boš, ti revež, ki nimaš pojma, matral z mano!

Ko sem šel spat, sem zaprl vrata od omare, da katastrofa ne bi celo noč zijala vame. Pa ni nič pomagalo, nemiren spanec je bil...