Šolska pot

Po eni strani, se mi zdi, da smo bili še včeraj na dopustu. Kar zame pomeni, da se je ravnokar končala šola.

In zdaj evo, je že konec počitnic. Nekam hitro gre vse tole.

Kakšnih velikih priprav nismo imeli, otroci se kar sami lepo pošlihtajo. Dva srednješolca, ena šolarka in en vrtičkar. Najbrž bo še največ dela, ko bo šel tamauček v šolo. Sicer bi šel najraje že zdaj, a bo moral še dve leti počakat.

Uff, dva srednješolca... Ta bo še težka.

Danes smo po Krtini še lepili plakate Šolska pot. Kar nekaj smo si jih spravili, da jih bomo še lepili med letom. Naše krtinsko križišče je namreč prijazno kot strela, še posebno za šolarje. Še jaz grem s strahom čez, kaj šele taki mali pikci...

Upam, da nam rata kdaj krožišče uvest.

Sicer pa: končno! Spet malo discipline in reda. So se že kar malo razvadili, nobenega dela, kar bluzenje in izguba časa. Ha, zdaj bo pa vse drugače!