Včeraj sem se spet udeležil torkovega K-rožnika. In spet je bilo super.
Škoda je le, ker je zame tale Rožnik malo daleč.
Sem pa danes uspel teči cel čas, cel prvi klanec, od Čada pa do vrha! Sem kar malo ponosen. Sicer je šlo pooočasi, a je šlo. Ostali so me morali kar dolgo čakati, najbrž bi me morali manj, če bi hodil...
Sem pa Wego prosil, da ne greva spet čez tisti hudi klanec... Wega pa, ker je prijazen fant, me je popeljal čisto do vznožja, da sva potem lahko vzela tisti presneti klanec čisto od spodaj, od začetka do konca. Madonca... Tistega pa ne zmorem, še hodit je težko, kaj šele tečt.
Zato sem štel, da smo naredili 10km. Če jih je bilo zadnjič 9,5, potem jih je bilo sigurno 10.
Je pa res, da danes malo čutim noge. Zanimivo.
10.000m, 1:09:57, 168/91%, 1071kCal, 7:00/km. Za klance zelo v redu. Dol ne gre nič kaj hitreje, ponoči sploh pazim na svoje sklepe. Še dobro, da je imel Wega s sabo dobro in veliko luč.
Analiza je pa potem sploh fina. Ha!
Vpiši se