Miklavž je totalen Car! Zakon! D'Best! Super! Špica!
Ma, cela štala...
Ampak car je pa čisto zares!
Upošteval je namreč mojo željo, slišal me je iz daljave, moj krik, in se nanj odzval! Zato sem mu neizmerno hvaležen.
Ampak sem moral pa takoj stvar preizkusit, kar pomeni, da sem se spet podal v mraz, pod ničlo... Pa nisem niti opazil, je bilo veselje preveliko!
No, malo sem odtekel, tako za pokušino, potem sem pa dve uri čepel za računalnikom in se čudil in probaval in delal čuda in ne-čuda. Moram enkrat malo več napisat...
Prišlo pa je ven tole:
In tole:
Pa še malo:
Ne, ne, ni še konec:
Podatkov torej za premleti kolikor hočeš! Morda jih bo pa to tudi zame dovolj, kaj? Vsaj nekaj časa bo držalo!
Se pravi:
- v programu imam lepo vse spravljeno in prikazano, vse važne in nevažne podatke,
- pot lahko napopam na karto Slovenije,
- pot lahko napopam na Google Maps.
Juhej, pa smo - končno -uspeli! Seveda vse ne gre najbolj lahko, a o tem drugič. Edino, kar še ostane, je, da se ure navadim, da bom znal gledat nanjo tudi med tekom... To mi namreč še ni uspelo, preveč podatkov se pretaka povsod naokrog. Poleg tega se dajo vsi ekrani naštimat... Ufff, to bo še dela!
Če pa kdo ve, kako se znebim zamika v Google Maps (glej zadnjo sliko!), pa kar na plano z besedo! To je edino, kar še ne dela čisto prav.
In da ne bo kdo mislil, da je to samo za tek - takole se mi cjazimo v predrago službico:
Po tejle poti:
Oh, še veliko se bo pisalo o temle...
Juhu, huhu, upam, da ne bom preveč zanemarjal otrok, žene, službe in vsega ostalega. Včeraj sem jo še v posteljo vzel, hm. Pod blazino, da je kdo ne sune!