Beli kombiji so povsod.
Zjutraj se prebudijo okoli štirih in se načrtno razlijejo po cestah.
Ni jih lahko opaziti, a pozorno oko jih ujame na milijone.
Do sedmih se prevažajo gor in dol, a potem skrivnostno izginejo za par ur.
Nato pa spet odidejo na ulice, vozit in preganjat vse ostale nesrečne voznike.
Lahko jih srečate kjerkoli, na dvorišču, na cesti, pred gostilno, na avtocesti, v hribih, pred trgovino... povsod.
Le pozorni morate bit.
V tisočih oblikah so, skupno imajo le to, da so beli. In da so kombiji. Kar je zelo podobno besedi zombi. Kombi - zombi.
Je to res le naključje?
Nekateri se namreč dobro skrivajo, izogibajo očesu, kot, da jih je sram. Nočejo biti opaženi? Nočejo, da vemo, da so vsepovsod?
Nekateri se plazijo 60 po avtocesti, nekatere opaziš le kot zmazek na svoji levi, ko je že zdavnaj prepozno.
Tudi če niso beli, verjemite... Natanko taki so kot beli kombiji, le barva je drugačna. Skrivači.
In glej čudo, ko pade noč, ko ura odbije sedmo ali osmo zvečer, se vsi poskrijejo. Nikjer nobenega. Zombiji?
Obstaja pa tudi podvrsta, tista najbolj prijazna, tistih se celo jaz ne bojim, tistih me ni strah, ko se pokažejo njihove luči v obsegu mojega pogleda:
Taki beli kombiji so mi všeč.
Za vse ostale milijone belih kombijev na tem svetu, pa bi zgradil poseben svet ali pa vsaj posebne ceste...