Trst

Danes sem bil po dolgem času spet malo v Trstu.

Sicer od Trsta nisem nič videl, več ali manj le pisarno, kjer sem imel sestanek, ampak dol sem pa bil.

Ja, vreme imajo lepše, kot pri nas, toplejše tudi. In od pomladi do jeseni vsem primorcem malo zavidam. Da imajo fino toplo. Edinole zime jim ne zavidam, zimske burje sem imel dovolj.

Sem mislil, da bom imel kaj sentimentalnega občutka, ampak ga ni bilo čisto nič. Tako, kot ga nimam, ko pridem v stari del Ljubljane. Preprosto nič.

Življenjska obdobja, ki so za menoj, so definitivno in za vedno za menoj. In preteklost me nikoli ni odvračala od sedanjosti, kaj šele od prihodnosti.

Je pa zanimiv občutek, da greš na sestanek v Trst in si nazaj lepo ob 11h. Kot, da ne bi bilo to včasih pravo veliko potovanje...