Včasih se zgodi, da nam tamauček kar naenkrat izgine. Ja, tak lump je, in kar odkolovrati, bogve kam.
In potem ga iščemo in iščemo in iščemo. Upamo samo, da ne bo kdaj odkolovratil skozi vrata ven.
No, čez nekaj časa smo ga tokrat le našli. Lepo zleknjenega v svoji postelji, ko je spal kot polh, ves zmatran. Kako in kdaj je tja prišel, ni bilo nikomur jasno.
Je pa bila Tadeja vesela, ker je na njem ležal tudi njen telefon, ki ga je kar nekaj časa besno iskala.
Nihče ni imel pojma, kako in zakaj, a je pogled v telefon razkril celotno rekonstrukcijo dogajanja!
"Najprej se zapodim po stopnicah navzgor.
Uuu, kako je daleč. Tadeja je lahko srečna, ker tako dobro držim telefon v rokah!
Pa temo se da tudi slikat! Uau!
Težko je slikati in se obenem izogibati oviram na tleh.
Še malo teme, ko pa je tako zanimiva!
Ah, končno, moja postelja. Pa igračke, pa... Olalala.
Še noge stegnem, poslikam vse svoje posterje...
Pa se malo umirim, da ne bo vse tako zabrisano in...
SPIM."
Vpiši se