Čeprav je bil najprej podnaslov Plešivica vrača udarec, pa smo potem vseeno odtekli en klasični Borški krog. S čimer seveda ni prav nič narobe, klanci me itak vedno zdelajo. Bolje, da jih je manj, kot preveč. Vsekakor.
Tokrat smo spoznali še jesenski krog, poletnega in zimskega smo že dali skozi. Naslednjič je torej pomladni? Najbrž huje ne more biti, kot je tekati ravno med trgatvijo, anede?
Izkazalo se je, da smo postali tekači prav vsi... Hja, kdo bo pa slikal, a??? Zato nimam prav nobene slike. Ne, niti ene. Nič, niente, nada, ni, ni.
Mi je pa letos k srcu prirasel ta dolgi klanec. Pojma nimam zakaj, ampak gre ravno prav navkreber, da ni preveč, a vseeno je nekaj. Za počasi, jasno. Hm, čudno, ponavadi me klanci odbijajo, ampak ta mi je pa prav všeč postal! Še mu bom mero jemal!
Podatki pa seveda so:
10.850m, 1:18:10, 7:12/km, 1014kCal, 167/190. Ni bil ravno rekord proge, ampak vseeno! Dolžina je malo daljša, ker sem malo sem in tja tekel.
Vse čestitke vse udeleženim, še najbolj pa spominčici in Hani! Fantje smo šlo tale krog že tretjič, pa še nikoli hitreje... Jej, jej, kdo je pa bil len?
Na koncu pa še enkratna papica in poslavljanje od pivca. Le da je zgledalo, kot da se jaz poslavljam od pijače in da nikoli več ničesar ne dobim. Hm.
Heh, pa je res brez slik težko kaj povedat...
Sicer pa, saj se ve! Naši teki so enkratni in kakor sem se zadnjič matral pri štirih kmjih, tako sem to soboto pravzaprav užival. Kot vedno na Borštu. Zato se lahko vsem trem organizatorjem le iz srca zahvalim!
Vpiši se