Na obroke

by piskec 7. november 2008 12:52

Ne, res nisem zaspal. Pa tudi len nisem. Nikakor ne!

Edino, kar mi zdajle pade na misel, je jamranje. Pa pojma nimam zakaj. Pri tem tudi nimam nobene želje po jamranju. Sploh nikakršne. Ker v tehle časih se mi, nama, vse dogaja tako hitro, da kar ni... hm, a čem rečt? ... časa.

Seveda to ni čisto res, časa je vedno dovolj, če bom lahko jutri cel dan na Sladkem vrhu in bom tekel v krogih, ki jih bom najbrž hitro klel, potem ne morem reči, da nimam časa. Če sem včeraj ponoči tekal eno uro po k-rožniku, med nalivi, tudi ne morem reč, da nimam časa. Zdajle grem na pivo, torej imam čas.

Ja, časa imam pravzaprav na pretek! Vse ostalo je pa stvar interesa. Če komu rečem, da nimam časa, potem se mu opravičujem, ker to le pomeni, da imam v paci kakšne bolj zanimive, interesantne, "pomembne" stvari. Pa nisem samo jaz tak, anede da ne?!

V organizaciji samega življenja najbrž še kaj peša. Prenehanje kajenja ni taka enostavna reč. Predvsem glede organizacije ne. Kar naenkrat imam namreč toliko lukenj, ki jih nimam s čim zapolniti. Zjutraj mi ni treba porabit pol ure za kavo. Po hrani mi ni treba letet nekam na čik. Nič, zjutraj lahko kar direkt planem v kopalnico. Direkt! Na koncu mi še kave ni treba pit. Le zakaj bi jo? Brez čika nima smisla...

Zato pa bilo fino, da se navadim jesti zajtrk, ki sem ga v prejšnjih 25letih spuščal na račun kadilskega zadevanja. Hja, to pa je mnoooogo težje. Kaj sploh jest za zajtrk? Kdaj? Zakaj? Kako? Sama vprašanja, ki se razrešijo počasi in z obilico razumevanja.

Kontraprodukt tega je, da sem v teh časih nekako naspidiran, kar skačem in skačem in se sploh ne ustavim, le zvečer padem. Ker pa nisem ravno človek, ki bi hitro živel, mnogo bolj so mi všeč počasna prebujanja, počasno življenje, imam s tem skakanjem kar nekaj težav. In potem nimam cel dan pojma, kaj bi lahko sploh pisal na blogu in kar naenkrat mine tri dni, jaz pa nisem še nič spisal.

Pa včasih nisem imel teh težav, za vsak dan je bilo dovolj materiala. Kar ga je najbrž še vedno, le da se ne potrudim dovolj.

POTRUDIM DOVOLJ.

Ja, sklanjam glavo in priznam! Ne trudim se dovolj, trenutno je moj interes povsem drugje. Kratko-kratko-kratko ročno danes pri košarki, malo dlje-ročno pri Sladkih6, malce malo-dlje-ročno pri Geostiku, potem je pa tu že drug teden. Uauuu, kje je pa šele to!

Kdo pa ve, kaj nam bo prinesel, anede?!

Tags:

osebno

Komentarji (4) -

Vreme
7. 11. 2008 13:52:36 #

A si nor????? Danes da greš na košarko???? Pred tako prireditvijo to ni preveč pametno, že zaradi možnih poškodb ne!!!!

Kar se tiče zajtrka jej to kar ti najbolj odgovarja, če ne kavice, pa vsaj čajček ;)

Wega
7. 11. 2008 20:54:37 #

Glih včeri sem nekaj na račun jamranja spesnil zate, pa je server ven vrglo. Škoda ;)

Sicer pa te čisto razumem. S tekom je najbrž isto. Z vsem je najbrž isto. Interes, motivacija, želja, potrebe... Kaj vse ne kombiniramo!!

piskec
7. 11. 2008 21:24:43 #

Jej, Vreme, A SI MORAL REČT???? ?S()#/#?=!"#()=!#/(//!

Ah, Wega. Potem pa jutri poveš v živo. Časa bova imela dovolj.

Vreme
8. 11. 2008 06:51:29 #

Nisem nič rekel, samo napisal sem Smile)))))))))))

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS