Ob poti

Dolga leta me je jezilo in jezilo in jezilo.

Nikoli nisem imel ne trgovine, ne pumpe ob poti. Vedno je bilo potrebno nekam zavit, odvit z začrtane poti, se tja namenit pravzaprav čisto z namenom.

To mi gre strašansko na živce. Rad imam stvari, ki se najdejo ob poti, ki so tam, kjer jih potrebuješ, na dohvatu ruke, smo včasih rekli. Pa nisem ravno razvajen, nikakor ni treba, da je vse v krogu petih metrov, od zdravnika, prek trgovine pa tja do srednje šola. Za to mi je vseeno. Ampak če bi bile pa stvari le "ob poti", bi bilo pa res tako lepo...

Pa najprej dolga leta ni bilo nobene pumpe, ko sem živel na kureščku. Ah, vedno si se moral prav posebej zapeljat nekam, da si šel tankat. Takoj, ko sem se od tam odselil, so na igu naredili pumpo. Huh.

Tukajle naokrog je polno nekih pump, a glej ga zlomka, niti ena ni ob poti! In potem zjutraj ne moreš it po ustaljeni poti, ampak MORAŠ zavit vstran in se potem zafrkavat, da prideš na bedasto avtocesto. zaradi katere si itak šel tankat, ker nikoli ne veš, koliko časa boš tam gor tudi ostal...

Tudi s trgovinami je bilo popolnoma enako. Do zadnjič.

Ko so nam odprli hoferja. Uau! In to na pravi strani ceste, OB POTI torej!

Seveda sva šla s tamaučkom takoj pogledat kako in kaj. Od zdravnika sva se pripeljala, nekje sredi dneva, in ugledala trgovino "ob poti"! Povsem jasno, da sva zavila notri.

Prav nagravžno je deževalo, vse mokro. Vse zasedeno. Prvi dan. Otvoritev. Arghhhhh. Ni dobra ideja, ampak sva bila že tam, nič videla ne naprej, ne nazaj, zlivalo, avti, vsi živčni. Kaj pa čva, greva vsaj po napolitanke, da prideva k sebi.

A sem že povedal, da je deževalo? Ojej, pa kako! Deževalo, deževalo, deževalo. Ena sama beseda lahko opiše ta dež: nagravžno. Bljak.

Tako sva se le prebila do trgovine in vse ostalo je zgodovina.

Pravzaprav ni kaj veliko več napisat, lahko bi se le pritoževal in jamral in pritoževal in jamral. In tako naprej. Opoldne je bila trgovina polna. Polna! Največ je bilo notri upokojencev, ki so večinoma pasli firbec. Nihče ni prav veliko kupil, ampak čisto vsako stvar so vsaj petkrat obrnili okrog. Zakaj, ne vem.

Jaz nisem nobene pametne robe našel, itak sem šel po hrano. Po TV ne grem v hoferja, bog ne daj, pa čeprav je cenejši. Tako ali tako pa moraš biti predvsem točen, ko odpirajo, če hočeš dobiti kaj od tistega, kar piše v letakih.

Takih ljudi preprosto ne razumem. Da bi se šel zjutraj prerivat v trgovino, da bi s tem "prišparal" par fičnikov? Kakorkoli že, ljudem pač nič ni pod častjo. Tudi prav.

Ampak meni pravzaprav zdaj tale trgovina popolnoma nič ne koristi, čeprav je tako preklemano priročno Ob Poti.

Kaj zdaj naredit?