Januar je najdaljši mesec.
Kot kakšen ponedeljek se vleče. Čeprav ga, nekje na koncu, sploh ne opaziš. Ko pogledaš leto nazaj, je vedno v stilu: ja nov let, pol pa... pol pa, ja, pru maj... itd. Januar? Kakšen januar?
Zato sva za zadnjega skočila kar na Murovico. Oba s Heleno. In čeprav se je nekaj važila, da me bo pustila zadaj, se je izteklo povsem drugače. In se kar ni mogla načudit, ker sem kar poplesaval okrog nje.
Saj pravim, objesten sem postal. Dokler mi ne bo kake mišice odtrgal ali pa spet kaj podobnega. Čuk.
Sicer sva pa kar šla, tako kot smo šli zadnjič. Pravzaprav zelo v redu, za raven najine kondicije, seveda.
10,48km, 2:06:22, 725kCal, 137/178 obratov, 448 višinskih m. 1:12:29 gor, 53:52 dol. Skoraj popolnoma enako, kot zadnjič, ko smo šli trije fantje.
Zanimivo pa je, ko začneš takole:
Končaš pa na vrhu nekako bolj v belem:
Jutri pa na Primoža. Popoldne imamo potem praznovanje, nimamo prav veliko časa, je treba kmalu domov prit. Pa tako ali tako je mnogo bolje zgodaj vstat!
Vpiši se