Voziček v trgovini je uporabna stvar.
Pravzaprav brez njega sploh nimam kaj početi v trgovini. Ker nas je veliko, je tudi artiklov vedno veliko. Bolj težko jih je potem nosit, jih je mnogo bolje peljat. Z vozičkom, seveda.
Vozički so čisto ok, če odmislimo, da so štorasti, težko vodljivi in da si jih kar naprej butam v noge. Pridejo prav in to še še kako prav, zato jim napake večinoma odpuščam.
Bolj zanimivo pa je, kako ljudje pospravljajo vozičke.
Na sliki je vidno, da si je zadnjih šest ljudi, ki je vrnilo vozičke, prišparalo v povprečju (prvi manj, zadnji že veliko več!) 5,34m hoje! Kakšna funkcionalnost in kakšna poza: "mene že nau noben jebu, da morm hodt 5 metrov dl"!
Pa saj najbrž vsi vemo, da se potem tak trend nadaljuje in da se vrsta, ki je že daljša, pač daljša, dokler gre. Do konca. Avti potem veselo vozijo naokoli, vozniki se jezijo, a na koncu naredijo povsem enako - voziček spravijo v ta dolgo vrsto.
Ta kratka vrsta pa ta čas sameva, kot da bi bila kužna. Pa sem šel preverit, ker sem sam voziček spravil v ta kratko! Čisto nič ni bilo narobe s tisto vrsto, nič pokvarjenega ali čudnega, da bi *morali* spravljat vozičke v ta-dolgo. Spravljali so jih tja zato, ker so jih že drugi prej spravljali tja. Dolžina vrste je pri tem najboljše merilo, anede?!
Ne vem, jaz se trudim z vozički ravnat dobro in lepo. Ne puščam jih tam, kjer mi od riti padejo, pa če imajo evro noter ali ne. Odpeljem jih s parkirišča, pa čeprav se moram zato malo sprehodit. In pri spravljanju uporabim en mali delček svojih možganov. Čisto tako, zaradi lepšega, če že ne zaradi česa drugega.
Saj za voziček je en mali delček povsem dovolj.