Spet smo nekaj naredili dobrega.
Dali smo kri. Po sicer kar dolge času, ampak vseeno. Saj vsi vemo, kako težko se je organizirat in dobit.
Huh, zdajle sem šel pogledat... Opa. Kar nekaj časa naaaaazaj je bilo zadnje. Bolj bi morali biti pridni. Pa še dobro, da smo bili, ker smo bili le štirje.
Ja, štirje. Eh. Sanja, Roni, Valentin in jaz.
Kategorija "ne imeti časa" v nobenem primeru ni ni absolutna kategorija. Obveščeno je bilo dovolj časa prej, vedeli so (skoraj) vsi. Zakaj na koncu le štirje?
Pa ne bom preveč razmišljal, saj vsak sam zase ve, anede?
Tokrat nas je zabaval Roni, ki je imel cel kažin s sestro, ki mu je jemala kri, mi smo pa zraven cepali od smeha! Tako, da na koncu sploh nismo opazili, da smo že fertik...
Takele slikice so najlepše. Je pa šit, ker mi je pa tokrat ostal en lep hematomček. Zgleda, da nisem dovolj pritiskal.
Sem pa v zavodu opazil kar nekaj sprememb!
Ni več zaščitnih plaščev, ni več rokavic, le še dve barvi povojev, še dobro, da je malica pa še vedno dobra!
Še pivce na koncu ob ljubljanici, ampak za kaj več s takih dogodkov pa se je najbolje zadeve sam udeležit. Ker jasno, da opravljamo vse tiste, ki jih ni poleg. In tokrat smo imeli res veliko dela!