Bled

Spet nam je vikend nekdo ukradel. Ali pa smo ga založili.

Kdo bi vedel.

Spet se nam je toliko dogajalo, da sva v nedeljo zvečer ob devetih zvečer že povsem nezavedna padla v posteljo. Danes se zadeva nadaljuje v enakem tempu.

A še preden sva kamorkoli tekla, smo bili na Bledu. Je bilo treba poravnat stare račune.

Hrana je bila dobra, neka nova mehiška zadeva. Pravzaprav super. Vzdušje super.

Zadovoljna, skratka.

Še tamauček je bil zadovoljen. Najbolje pa je bilo, da smo mu spravili na pot nekaj malega tistega, kar je jedel. Ker - jasno - ne more jesti ob kosilu, ampak je takrat, ko je lačen... Eh. No, tisti kruhki so potem v avtu tako slastno dišali, da smo samo še sline cedili in se vsi grebli za njih. In to direktno po večerji, ko smo bili še vsi nažrti.

Sliki otoka s cerkvico se nisem mogel upreti. $&$/#&#()*.