Maturanti

Pred koliko časa sem bil sam na maturantskem plesu? Oziroma, takrat ni bilo mature in je bil zato zaključni ples. Jaz se zaradi ne-mature nisem prav nič pritoževal.

Pa se je zgodilo, da je na vrsti že druga generacija, generacija naših otrok. Nekam hitro je tole minilo. Precej hitro.

Pred plesom sem imel veliko za pripomnit. Na organizacijo, na... ma, na vse skupaj.

Če dobro pomislim, me še najbolj jezi to, da nimaš popolnoma nobene izbire. To je to in toliko stane, dobiš pa to, to in to. Drugače sploh ne gre.

In kaj naj potem narediš, rečeš: "ne, ne gremo na maturanca"? Japajade.

Jasno je, da greš, plačaš pač 42€ za enega udeleženca, se gužvaš, trpiš in na koncu potrpiš. Saj tokrat niti ni tvoj dan. Pritoževanje pustiš doma, saj so maturanti dovolj živčni že brez tvojega prigovarjanja in teženja.

Z enim malo boljšim obveščanjem, organiziranostjo pred dogodkom in z malo posluha tudi za starše, bi lahko delali magijo in bi bili vsi zadovoljni. Pa se najbrž nikomur ne da, zato pač je, kakor je.

Ker nekaj je res, ko je konec, si vesel, zadovoljen in ponosen na svojega maturanta. Še najmanj misliš na organizacijo in vse ostalo!

Se mi zdi, da Poljane niso ravno največja šola, ampak GR postaja počasi premajhno za kaj takega. Smo bili natlačeni ko sardine, saj je bistvo v plesih, takih in drugačnih. Zato maturanti potrebujejo dovolj prostora za ples!

Hrana je bila v redu, kot pravi goren'c sem seveda govoril, da bom za 42€ šel petkrat iskat, ampak sem potem ostal le pri enkrat. Je bilo povsem dovolj.

Je bil pa kar naprej program. Kar naprej. Malo so zavlekli tu, malo tam. Mi pa s seboj tamaučka, jasno. Kar smo tudi planirali, zato je celo popoldne spal, da bi bil zvečer kolikor toliko pri močeh. No, tja do enih zjutraj je zdržal ok, potem pa ga je začelo že malo kriviti. Saj še svojega stola ni imel, revček. A se je vse dobro izteklo, četvorke, torte, plesi, vse smo dali skozi. In smo ob pol dveh krenili domov, maturanti pa na žur.

Seveda ob takem dogodku ne gre, da ne bi človek razmišljal o svojih mladih letih, o staranju, minevanju in vsem podobnem. Pa bi bil lahko kar malo žalosten, ampak ne bom.

Vesel bom, ker imamo še vsi mnogo priložnosti pred seboj! Strast in slast po življenju me prav nič ne mineva, zato prav velike razlike med mano in maturanti niti ne vidim!

Takole je to, če je žur pred koncem dela, zdaj se je treba "le" še za maturo pripravit.

Mi pa odštevamo dve leti do naslednjega...