Spomini na kolo

Sem se spomnil, kako sem šel prvič na kolo, tako, za trening. Kako sem naredil sedem kilometrov in mi je skoraj rit odpadla.

Pa še kaj drugega.

To ni bilo prav dolgo nazaj, leto... ne, dve! Dve leti, mene je bilo pa še vedno strah tistega klanca, ko sem rintal gor s kolesom.

Mah, sem rekel, peš bo sigurno lažje, pejmo pogledat. Pa sem odtekel do Francijeve hiške, pogledat, če slučajno kaj dela.

Na sredi klanca me je dohitel Mare na kolesu, tako sem se potem moral še pol klanca pogovarjat. Mater so neizprosni fantje! On je pri Franciju odbrzel naprej, jaz pa sem odtekel še v dolino.

Ja, nikakor ni več tako težko, kot je včasih bilo. Saj klanec je resda še bil, a sem ga čisto lepo pretekel. Jasno, da sem bil na koncu kar malo ponosen, je pa seveda še trajalo, preden sem se čez polja prebil domov.

10.8km, 1:18:05, 7:14/km, 1036kCal, 167/187. 7:14 tudi v klance? Kar malce prehitro!