Žulji

Že zadnjič, na Storžič, ko sem lezel na Kališče, sem ga dobil. Takoj, po eni uri hoda. Kako mi je to uspelo, mi ni jasno.

Ampak potem je bil oba dni tam, le še večji je postajal in na koncu je bil že pošteno zoprn.

Prav hitro se potem ne zmanjša. Sem moral z njim še parkrat tečt. It na Šmarno goro z njim. Na Brano seveda tudi.

In tako ga pridno hranim, da ja ni nikoli prav dosti manjši. Me prav zanima ali bo kdaj izginil ali se bova preprosto morala navaditi en na drugega?

Kaj potem? Imaš pač žulj večno ali kaj?!

Dobil sem ga v gojzarjih, mojih gojzarjih. V gojzarjih, s katerimi sem že vse prelezel. V gojzarjih, v katerih sem preživel 24 ur hoje na Sv. Primoža. Težko rečem temu, da čevelj ni uhojen, anede? Zakaj torej zdaj, kar naenkrat? Se je kaj spremenilo, mi je zrasla noga, se je zmanjšal/povečal gojzar? Nogavice?

Porkaduš, malo pa mi gre na živce. Priznam.

Zato bi prosil oba, nogo in gojzar, da se zmenita, kateri od vaju bo popustil in mi dal mir. Eden se bo pač moral privaditi! Po tolikem času najbrž ni za misliti, da bom menjal gojzar. Nogo še manj. Bosta morala zdržat en z drugim, preprosto ne gre drugače!

Prosim, hvala.