Človek bi si mislil, da je nakup prek spleta končno ena čist enostavna stvar.
Pa niti ni.
No, vsaj avta zaenkrat še ne moreš prav enostavno kupit kar prek spleta. Se ne da. Še ne.
Davki, papirji, papirji, papirji in še malo papirjev. Jasno, takoj, ko se vmeša država, je že konec enostavnosti. Začne se birokracija, vse se dela v dvaintridesetih kopijah, nič ni povezano in ena roka ne ve za drugo. Kot ponavadi, torej. Pravzaprav nič novega.
Sicer je že Helena vse napisala, cel križev pot, ki sva (ga je) imela, da je Toyota končno pri nas.
Jaz sem se tokrat res trudil, da bi se čimmanj vmešaval in sem vse prepustil Heleni. Svoje hvaležnosti nikoli ne bom mogel izkazati, saj si res ne predstavljam, kako bi tokrat letal med vsemi prodajalci in sigurno bi nekje vmes nekoga napadel... Uff, brrrrr. Me kar zmrazi.
Moja velika želja je bila nakup prek spleta, s čimmanj dela. Kaj pa rabiš, avto je kup (ponavadi slabe) pločevine, za katero je škoda porabiti preveč časa. Malce razmisliš, pogledaš koliko denarja imaš, pogledaš kaj dobiš za to in potem izbereš, plačaš in odpelješ. To je to.
Na žalost se svet ne prilagaja mojim željam. Morda čez dvajset let.
Saj ne rečem, v tej mali državici smo veliko stvari že povezali. Ampak, koliko stvari še manjka! Neverjetno! Pa pravzaprav niti ne bi bilo tako težko, le malo volje bi morali pokazati. Pa ni tu le in samo država. So tudi druge, velike firme in podjetja. Banke, ki nimajo povezanega informacijskega sistema, zavarovalnice, ki so jim povezave včasih španska vas in se lotevajo projektov na prav šalabajzerski način, le da bo čimmanj stalo... V tem tisočletju, v letu 2010 je težko imeti za izgovor "nismo povezani" ali "programska oprema ne omogoča". Mi gredo kar lasje pokonci!
Včasih bi bilo lepo pogledat vsaj malce vnaprej in razmišljati malo bolj na široko.
Ampak, briga me tokrat. Važno, da je Toyota na našem dvorišču in presneti reno kje drugje. Bogve, zakaj nam je bila tako všeč. Čisto majčkeno sumim, da ima nekaj opraviti z mehaniki, res pa je, da sem si toujoute želel že dolgo, dolgo. Pa niti sam ne vem dobro, zakaj, ker pravzaprav ni nič posebnega.
Precej neopazni so tile modeli, a imajo nekaj v sebi, kar mi je všeč.
Toyota Corolla Verso, 1.8 vvt-i, Automatic, 77.000km, 5.300€ + Renault Espace, 2000, 230.000km. Aja, pa še nove zimske gume in poln tank bencina (ker smo čakali toliko časa). Kaj pa vem, take so cene. Previsoke zame!
Zdaj se učimo vozit brez leve noge. Včasih je težko, a še huje je zabremzat z levo nogo. Uau, "koči skoro u mestu" bi rekel Miško.
Pa še tole: avto je bil oglaševan kot 1.6. Da je 1.8 sva ugotovila šele, ko je bil na dvorišču. Ehhhh. No, oglaševana je imel tudi 16 colska platišča. Pa jih seveda niti od daleč ni videl. Toliko o...
Vpiši se